Pirc Musarjeva: Naša vojska je sposobna braniti ozemeljsko celovitost Slovenije

Pirc Musarjevi sta letno poročilo o pripravljenosti SV v letu 2022 danes predstavila minister za obrambo Marjan Šarec in načelnik Generalštaba Slovenske vojske (SV) Robert Glavaš. "V Slovenski vojski še vedno obstajajo odstopanja od zahtevanih standardov, predvsem na področju zmogljivosti in sposobnosti za delovanje," je na novinarski konferenci povedal Glavaš.

Novice Forbes navdušen nad slovenskim orožjem v Ukrajini: To niso več tanki, ampak nekaj drugega

Pirc Musarjeva je poudarila, da je SV izvedla vse naloge, ki so ji bile zaupane

"Dejstvo je, da še vedno obstajajo določena neskladja oziroma odstopanja pri zmogljivostih, delovanju in vzdržljivosti obrambnih sil, vendar se hkrati odvijajo koraki tudi v pozitivno smer," je dejala predsednica republike. Poudarila je, da je SV izvedla vse naloge, ki so ji bile zaupane, torej usposabljanja in vaje, podpora drugim organom, predvsem policiji ter zaščiti in reševanju, poleg tega pa je sodelovala v predvidenih mednarodnih obveznostih, je naštela.

Spomnila je tudi na sprejeto resolucijo za nadaljnji razvoj SV do leta 2040, kjer bo v naslednjih korakih potrebna implementacija prek mandatov več vlad. Po njenih besedah se postopno višajo delež obrambnih izdatkov, delež za investicije ter delež sredstev za inovacije in raziskave, kar je pomembno z vidika sodobnih groženj, prebojnih tehnologij in tehnologij za t. i. dvojno rabo.

Kot je dodala, je bil napredek dosežen tudi pri usposabljanju kot ključni nalogi SV za obrambo države, vse več pozornosti se namenja tudi zmogljivostim kibernetske obrambe. Še vedno pa ostajajo izzivi s starostno strukturo in pridobivanjem pripadnikov SV, je spomnila.

Po njenih besedah se naslavljajo tudi izzivi preteklega zaostanka pri gradnji ključnih zmogljivosti. Ta se sicer ne bo zmanjšal čez noč, ampak bo zahteval čas in seveda stabilno politično podporo, je še opozorila.

Novice Marjan Šarec: Putin odkriva spomenike Stalinu in uporablja enake taktike kot Hitler

Slovenija mora biti pripravljena na spremenjene mednarodne okoliščine

Sicer pa je prepričana, da bo "Slovenska vojska v sodelovanju s preostalimi subjekti in sredstvi zaščitila suverenost in ozemeljsko celovitost Republike Slovenije, če bo treba".

Kot je še dejala Pirc Musarjeva, mora biti tudi Slovenija pripravljena na spremenjene mednarodne okoliščine. "Nacionalno varnost si bomo lahko učinkovito zagotavljali le z ustrezno opremljenostjo, pripravljenostjo in sposobnostjo zaznavanja, preprečevanja ter odzivanja na sodobne varnostne grožnje," je poudarila.

Po njenih besedah bo zahtevna naloga vseh subjektov nacionalne varnosti, tudi SV, pravočasno sledenje razvoju prebojnih tehnologij, saj bo zaostanek pomenil resno varnostno ranljivost. "Zato potrebujemo ustrezne obrambne zmogljivosti, ki se morajo redno nadgrajevati in modernizirati, te pa morajo biti namenjene nacionalni obrambi in seveda tudi za potrebe Nata," je še opozorila.

Vrhovno poveljnico obrambnih sil veseli, da so se danes pogovorili o odpornosti države in družbe. "Kakšen pomen imata dolgoročna vzdržljivost ter odpornost družbe in države ter seveda obrambnih sil, pa lahko vidimo praktično vsak dan le 600 kilometrov od slovenske meje, torej v Ukrajini," je pojasnila.

Glavaš: Med izzivi, ki ostajajo, je kadrovski primanjkljaj 

Robert Glavaš je na današnji novinarski konferenci dejal, da še vedno obstajajo neskladja oziroma odstopanja od zahtevanih standardov, predvsem na področjih zmogljivosti, sposobnosti za delovanje in združljivosti. Med izzivi, ki ostajajo, je omenil kadrovski primanjkljaj v stalni sestavi in tudi vojni sestavi, delno pomanjkljivo popolnitev z ustrezno oborožitvijo, opremo in strelivom in zamike pri doseganju ciljev zmogljivosti.

Glede opredeljenih nalog je Slovenska vojska (SV) v letu 2022 po njegovih besedah zagotavljala ustrezno raven večine izdelanih načrtov uporabe, ustrezno raven neprekinjenega delovanja služb in določenih bojnih in podpornih sistemov, visoko stopnjo pripravljenosti zmogljivosti za izvajanje nalog v skladu z mednarodnimi pogodbami ter pripravljenost operativnih sil, namenjenih za hitro odzivanje v primeru naravnih in drugih nesreč.

Ocena pripravljenosti po njegovih besedah ni le odraz dela pripadnikov SV, temveč odraz celotnega obrambnega sistema, pa tudi pripravljenosti države in družbe za vlaganje v obrambni sistem. "Ta ocena pripravljenosti daje še toliko večjo težo vsem nam, ki smo prispevali k uspešno izvedenim nalogam, da SV lahko vsakoletno dosega zavidljive rezultate," je še dejal.

Šarec napovedal sredstva, "kakršnih obrambni proračun še ni imel" 

Na sprejete ukrepe, ki bodo prispevali k boljši pripravljenosti SV, je spomnil tudi minister za obrambo Marjan Šarec. Poudaril je, da so z resolucijo o dolgoročnem programu razvoja in opremljanja SV napovedali bolj ambiciozne cilje in višji odstotek predvidenih sredstev, "kakršnih obrambni proračun še ni imel". Zavezali so se tudi, da bodo vsaj 20 odstotkov obrambnega proračuna namenili za investicije, dva odstotka pa za raziskave in razvoj, za kar so že v letošnjem proračunu namenili skoraj 13 milijonov evrov. Pri tem je po Šarčevih besedah pomembno, da je v raziskave in razvoj vključena slovenska industrija.

Kot je napovedal, bodo velik poudarek še naprej namenjali razvoju nekaterih zmogljivosti SV, ki so namenjene dvojni uporabi kot podpora sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Spomnil je, da so lani potrdili naročilo modula za gašenje požarov iz zraka na letalu spartan, ki ga bodo dobili leta 2024.

Novice Slovenija po obrambnih izdatkih ostaja pri repu članic Nata