Nadzor na farmi kokoši nesnic v teku, uvedba reje brez kletk najpozneje leta 2028 #video

Skrivaj narejene posnetke z ene izmed slovenskih farm kokoši nesnic, katere lastnik je pomemben dobavitelj javnim zavodom, so v četrtek razkrili na oddaji Tarča na Televiziji Slovenija. Kot so zapisali v AETP, je to peta objava skritih posnetkov, s katerimi osvetljujejo realnost industrijske živinoreje v Sloveniji.

Na posnetkih so močno nagnetene kokoši z golimi vratovi, neodstranjeni glodavci, npr. miši, trupla v različnih fazah razkroja, na enem izmed trupel so znesena jajca, kokoši stojijo na žičnati mreži, na površinah pa so vidne tudi debele plasti prahu.

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je na farmi kokoši nesnic, kjer te živijo v nemogočih razmerah, odredila izredni nadzor, pri čemer je postopek še v teku. Na podlagi rezultatov bodo sprejeti nadaljnji ukrepi.

Trpljenje in nevarne razmere 

"Baterijska reja kokoši pomeni rejo v tako imenovanih obogatenih kletkah, kjer imajo živali na voljo prostor v velikosti A4-lista papirja. Kletke kokošim povzročajo trpljenje. To ugotavljajo glavna uradna veterinarska institucija v Evropski uniji (EFSA) kot tudi domača veterinarska in etološka stroka," so v društvu zapisali v današnjem sporočilu za javnost.

Da v baterijski reji ni nikakršne dobrobiti, je jasna veterinarka Eva Tasič. "Ne morem verjeti, da ležijo trupla na tleh. To je nevarno za raznos bolezni tako za živali kot za ljudi. Rejci bi morali redno skrbeti za higieno in sproti odnašati trupla, če že pride do pogina," je dejala.

V društvu poudarjajo, da so potrošniki zavedeni, saj večina veleblagovnic ne ponuja več jajc iz baterijske reje, zato ima javnost lažen občutek, da je reja v kletkah stvar preteklosti. "Blizu četrt milijona kokoši v Sloveniji je še vedno zaprtih v kletke," so podčrtali.

"Zadrževanje kokoši na majhnih prostorih je za živali izjemno stresno in jim povzroča hudo trpljenje. Ne morem se otresti občutka, da tovrstna reja kokoši spominja na koncentracijska taborišča. Tukaj gre res za utelešenje ene najhujših oblik človekovega izkoriščanja živih bitij," je do baterijske reje kokoši kritičen tudi filozof Tomaž Grušovnik.

Novice Začetek nove kampanje za opustitev reje kokoši nesnic in svinj v kletkah

Jajca baterijske reje zaradi nižje cene kupujejo javni zavodi – šole, vrtci in bolnišnice ter tudi restavracije, slaščičarne in drugi proizvodni obrati. Po zakonodaji je način reje treba označiti samo na svežih jajcih, ne pa tudi na produktih, ki vsebujejo jajca, zato so jajca iz reje v kletkah v številnih predelanih izdelkih, opozarjajo.

Društvo za popolno ukinitev 

Baterijska reja živalim povzroča trpljenje, zato si društvo prizadeva za njeno popolno ukinitev. Maja lani je zagnalo pobudo Slovenija proti kletkam, ki od politike zahteva, da v zakon za zaščito živali umesti prepoved reje kokoši nesnic v tesnih kovinskih kletkah. Zavzema se za prehod na alternativne reje s prehodnim obdobjem ter ustrezno podporo rejcem.

Pobudniki opustitve reje v kletkah so zbrali blizu 18 tisoč podpisov. Na ministrstvo za kmetijstvo ter upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so poslali več kot 450 pisem, v naslednjih mesecih pa bodo, kot napovedujejo, nadaljevali aktivnosti za ukinitev reje v kletkah.

Več evropskih držav se je za ta korak že odločilo. "Avstrija, Luksemburg in Švica so baterijsko rejo kokoši že v celoti opustili. Nemčija in Češka sta jo prepovedali in sta v prehodnem obdobju opustitve. Kmalu pa se obeta ukinitev tudi na Slovaškem, Danskem in Nizozemskem," so zapisali.

"A4-list papirja prostora za eno kokoš? To je mizerija! Srčno upam, da so vladniki med svoje zaobljube za leto 2025 vključili opustitev teh krutih kletk do konca tega leta. Predvsem pa, da se bodo držali svojih besed in zakonsko prepovedali rejo v teh barbarskih kletkah!" pa je po poročanju STA dejal predsednik Društva AETP Samo Curk.

Ministrstvo za kmetijstvo: Uvedba reje brez kletk najpozneje leta 2028

Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so poudarili, da zagovarjajo opustitev reje živali v kletkah, zato si prizadevajo, da bi v najkrajšem mogočem času pripravili vse potrebno za postopen prehod na rejo brez kletk, a mora prehod na rejo brez kletk upoštevati dejavnike, ki med drugim vplivajo tudi na samooskrbo.

"V zadnjem letu so bili že opravljeni konkretni koraki za spremembo zakonodaje. Kdaj bo pravilo o reji brez kletk stopilo v veljavo, pa je odvisno predvsem od pogovorov z vsemi deležniki in zagotovitvijo finančnih sredstev za ta prehod. Cilj je, da v Sloveniji ne bi bilo več reje živali v kletkah po letu 2028," so na ministrstvu navedli v sporočilu za javnost. Živali so čuteča živa bitja, zato moramo to zavedanje prenesti iz zakonodaje v prakso, so jasni.

V prejšnjih nadzorih nepravilnosti na farmi niso zaznali

Kot so pojasnili na ministrstvu, je uprava za varno hrano v zadnjih petih letih na tej kmetiji sicer izvedla več nadzorov v zvezi z zaščito živali kokoši nesnic ter monitoringa in nadzora salmonel v jati. "Nadzori v letih 2021 in 2023 v zvezi z zaščito kokoši nesnic so bili izvedeni in neskladja niso bila zaznana. Neskladja pa so bila zaznana v zvezi z zagotavljanjem biovarnosti in zagotavljanjem zadostnega obsega dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije. Za ugotovljena neskladja so bili odrejeni ukrepi, ki jih je zavezanec izvedel," so pojasnili na ministrstvu.

Ob tem so spomnili, da so v obstoječem programskem obdobju skupne kmetijske politike že na voljo finančne spodbude rejcem, ki redijo živali nad dovoljenimi zakonskimi standardi. Gre za sofinanciranje investicij za prenovo obratov z namenom vpeljave boljših pogojev reje in neposredna sredstva, ki jih lahko dobijo rejci za upoštevanje nadstandardov v reji.

Na ministrstvu so napovedali, da bodo prizadevanja za dvig standardov v naslednjih mesecih še nadgradili. Med drugim pripravljajo shemo, ki bo podprla rejce, ki zagotavljajo najvišje standarde za živali.

"V preteklem letu smo začeli analizo stanja reje v kletkah in pripravo strategij za prehod na alternativne reje za kokoši nesnice in svinje," pravijo na ministrstvu, kjer si želijo enotne zakonodaje na tem področju v EU. Tako so na svetu kmetijskih ministrov v Bruslju dali pobudo komisiji, da nadaljuje pripravo zakonodajnih dosjejev, vezanih na dobrobit živali, med katerimi je tudi dosje na temo reje v kletkah.