Sreda, 20. 11. 2024, 21.47
1 dan, 14 ur
Po porodu lahko dobite do 30 tisoč evrov kazni
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,57
"Po porodu placenta več ne obstaja, zato se z njo ravna kot z odpadkom, za katerega veljajo splošna pravila o ravnanju z odpadki. Za kršitelje pa so določene globe v višini od deset do 30 tisoč evrov," pojasnjujejo na ministrstvu za zdravje. Dodajajo, da se predvsem zaradi zagotavljanja zdravja in varnosti porodnic in otrok placente ne izroča. Mame, ki želijo pravico do placente, pravijo, da se jim kršijo pravice in da gre za velik udarec za slovenske ženske.
Posteljica ali placenta je organ, v katerem poteka izmenjava snovi med materino in plodovo krvjo, se izločajo hormoni in se preprečuje nekaterim škodljivim snovem prehod od matere k plodu. Ob porodu ima posteljica obliko diska in je običajno težka okoli 470 gramov, obsega okoli 22 centimetrov in je debela slabe tri centimetre.
Na ministrstvu za zdravje so za Siol.net pojasnili, da posteljica oziroma placenta po porodu več ne obstaja, saj izgubi svojo prvotno funkcijo, in je obravnavana kot medicinski odpadek, za katerega veljajo splošna pravila o ravnanju z odpadki, ki so določena z Uredbo o odpadkih. Poudarjajo, da so vse bolnišnice zavezane ravnati z odpadki na način, kot je za posamezno vrsto odpadka določeno. "Morebitne prakse bolnišnic, ki splošnih pravil ne spoštujejo, so podvržene sankcioniranju," še dodajajo, za kar pa je pristojen inšpektorat. V zadnjem obdobju je namreč v trendu, predvsem tudi v tujini, uživanje lastne placente, ki naj bi pripomoglo k okrevanju po porodu. Jasnih smernic glede pozitivnega ali negativnega vpliva na porodnice ni, omeniti pa velja raziskavo, kjer so odkrili povezavo med materinim zaužitjem posteljice in bakterijsko okužbo s steptokoki skupine B. Ugotovljeno je bilo, da je lahko problematično predvsem uživanje neprocesirane placente, ki ni shranjena v ustreznih pogojih, kar lahko privede do zelo resnih zapletov.
Posteljica ali placenta je začasni organ, ki se razvije med nosečnostjo iz tkiv matere in ploda.
Kako ravnajo v porodnišnicah
Pred kratkim so porodnišnice prejele dopis s strani ministrstva za zdravje, ki ga vodi Valentina Prevolnik Rupel, ki je odgovor Varuhu človekovih pravic. Ta je sicer opozoril na vprašanje razpolaganja porodnic s placento, ki da zahteva ponovno preučitev pravnih podlag in poziv k sprejetju enotne ureditve v vseh slovenskih porodnišnicah in pri porodih na domu tako, da bi bile vse porodnice enako obravnavane.
V zapisu ministrstvo navaja, da so po poizvedovanju ugotovili, da po slovenskih porodnišnicah izvajajo različne prakse: od 13 porodnišnic v štirih dovolijo porodnicam odnesti placento, v devetih pa te prakse ne izvajajo. V porodnišnicah v večini prepoznavajo, da je placenta potencialno infektivna in ima lahko neustrezno ravnanje z njo negativne učinke na okolje.
Nadalje so zapisali, da za vse porodnišnice velja, da jih zavezujejo splošna pravila za ravnanje z odpadki. Ker gre za težje prekrške, je globa za primer, ko porodnišnica porodnici preda placento, od deset tisoč do 30 tisoč evrov.
"Nekega dne se je vse spremenilo"
Urška P. Iršič je profesionalna doula.
"Ko greš k zobozdravniku in ti izpulijo zob, ga lahko dobiš za domov. Placente pa ne moreš. Gre za kršenje ženskih pravic, to je moj organ in nekdo mi ga vzame in ne vem, kaj se z njim zgodi. Ne morem verjeti, da se to dogaja leta 2024. Kazni, če se jaz odločim to vzeti, so tako banalno visoke, da je to neverjetno. Reči ženski, ki ravno rodi svojega otroka v porodni sobi, da svoje posteljice ne sme odnesti in da bo kaznovana, je en velik udarec za slovenske ženske," je prepričana Urška P. Iršič, mama štirih otrok, ki med drugim opravlja delo profesionalne doule, kar pomeni, da spremlja porode v porodnišnicah in porode doma. Do zdaj je pomagala pri več kot 200 porodih.
"Kot nekdo, ki je prisoten pri porodnih, kot nekdo, ki se je specializiral za holističen pristop k materinstvu, seveda delavke, ki delamo na tem področju, prej ko slej pridemo v stik s placentami," pojasnjuje Iršič. Dodaja, da gre za organ, ki ga ustvarita mama in otrok in je njun, brez placente otrok ne more preživeti. Placenta pa da vsebuje ogromno hormonov, železov, vitaminov in je za žensko zelo pomembna.
Na problematiko Iršič opozarja, ker do zdaj ni prihajalo do večjih težav s tem, da so porodnice odnesle košček ali celo posteljico iz porodnišnice. Navaja še, da to ni veljalo za vse porodnišnice, ampak da v različnih porodnišnicah izvajajo različne prakse.
"Nekega lepega dne pa nas je, ko smo želele odnesti placento, pričakal dokument, da je enostavno ne smemo odnesti, čeprav je posteljica nekaj, kar pripada mami, to je njen organ in je to absolutno nepravično," pove Iršič.
Zakaj bi porodnica sploh vzela placento? Kaj z njo naredi?
Porodnice se odločijo za različne načine shranjevanja ali zaužitja placente.
"Placenta ima velik čustveni pomen, vpliva pa tudi na zdravje ženske po porodu. Izhajamo iz tega, da je posteljica naš lasten organ, kjer so se kopičili hormoni, vitamini in železo, in ko mamica to v kakršnikoli obliki zaužije, se tudi njena raven horomonov stabilizira," odgovarja Iršič.
Veliko porodnic se odloči za kapsulirano placento, na tak način naj bi se tudi izognile poporodni depresiji, kar sogovornica potrdi tudi iz izkušenj. "Dopuščam možnost, da gre za placebo efekt, ampak mamici pomaga," dodaja.
Lahko se torej naredijo kapsule, lahko se naredi tinktura, lahko se jo zaužije v kombinaciji s hrano, lahko se dela homeopatija, lahko se jo obredno zakoplje v zemljo in se posadi drevo. Verjame se, da so sadeži, ki zrastejo na tem drevesu, zdravilni za tega otroka. Posteljica ima tako namen, da pomaga v poporodnem obdobju, da se mama bolje počuti. "Razumem, da je nekaterim ljudem to abstraktno, ogabno. Najbolj absurdno se mi zdi, da ljudje rečejo, da se jim zdi ogabno, da se posteljica poje, medtem pa jedo bikove testise, čričke in podobno," doda Iršič.
Iršič še pojasnjuje, da gre tudi za obredni ali verski pomen, saj so to ženske počele že v preteklosti, če verjamemo, da je narava popoln mehanizem. V naravi namreč tudi živali pojedo svojo posteljico. Mehanizem rojevanja pri človeku pa da je podoben mehanizmu rojevanja pri katerikoli vrsti sesalca.
Kje so rešitve?
"To področje bi moralo biti urejeno tako, da mama dobi posteljico in z njo razpolaga. Odstotek mamic, ki si posteljico želi vzeti domov, je zelo nizek in na splošno populacijo nima vpliva," je prepričana Iršič. Predlaga, da bi to uredili tako, kot je bilo v preteklosti, se pravi, da mama podpiše obrazec, kjer je zapisano, da prevzame odgovornost za posteljico.
Iršič še pove, da se ji je javilo ogromno število žensk s pobudami o peticijah, odvetnikih. Napovedujejo, da bodo šle v boj za to, da se zakonodaja spremeni, saj si želijo, da imajo ženske to možnost, da same razpolagajo s placento.
Medtem pa na ministrstvu odgovarjajo, da sprememb, tudi na ravni Evropske komisije, v kratkem ne pričakujejo.
