Zeleni prehod
JEK2
Ponedeljek, 26. 8. 2024, 9.34
2 meseca, 4 tedne
Politična jesen tudi v znamenju referenduma o JEK2
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,07
Če bodo na koncu vse ovire za JEK2 padle, naj bi novo jedrsko elektrarno po optimističnem scenariju dobili do konca naslednjega desetletja, pri čemer so zamude pri jedrskih projektih prej pravilo kot izjema. Na fotografiji maketa drugega bloka jedrske elektrarne (desno).
Politično jesen, ki je pred vrati, bo zaznamoval tudi novembrski posvetovalni referendum o gradnji nove jedrske elektrarne v Krškem (JEK2). Gre za eno osrednjih odločitev glede energetske prihodnosti države, projekt pa ob okrepljenih dejavnostih za njegovo pripravo uživa široko podporo v parlamentarni politiki.
V družbi GEN energija, ki upravlja z obstoječo Nuklearno elektrarno Krško (Nek), se s projektom nove jedrske elektrarne v Krškem ukvarjajo že okoli dve desetletji, za več študij pa so do konca leta 2023 porabili približno 22 milijonov evrov.
Do mandata trenutne vlade so od pomembnejših mejnikov za izvedbo projekta izdali energetsko dovoljenje, in sicer sredi leta 2021, v času vlade Janeza Janše. S tem so odprli pot izvedbi številnih upravnih postopkov ter pripravi obsežne dokumentacije za odločanje o tej veliki in kompleksni investiciji v enem od najbolj reguliranih sektorjev na svetu.
Ker se priprava pobude za začetek umeščanja v prostor nove jedrske elektrarne dlje časa ni bistveno premaknila, se je trenutna vlada v javnosti soočila z očitki, da projektu ni naklonjena in da ga v ambiciji po hitri širitvi rabe obnovljivih virov, predvsem sončne energije, dejansko zavira.
JEK2 dobi pospešek, tudi s široko podporo referendumu
Po tistem, ko je na začetku leta 2023 Nek dobil okoljevarstveno soglasje za podaljšanje obratovanja za dodatnih 20 let, torej vsaj do leta 2043, se je sredi preteklega leta nato vendarle zgodil večji premik pri dinamiki priprave projekta JEK2.
Septembra 2023 je tako vlada ustanovila delovno skupino za koordinacijo pripravljalnih aktivnosti za JEK2, v kabinetu predsednika vlade Roberta Goloba so imenovali tudi posebnega državnega sekretarja Danijela Levičarja, ki je prišel iz GEN energije. Premier Golob je ob tem napovedal tudi možnost, da bodo za hitrejšo izvedbo projekta v prihodnosti sprejeli posebno zakonodajo, omenjal je posvetovalni referendum o vprašanju.
V GEN energiji, ki je trenutno edini investitor v JEK2, so ob tem povečali ambicijo pri projektu in namesto prvotno predvidenega reaktorja z močjo do tisoč megavatov (MW) v načrte vključili še možnost 2400-megavatnega reaktorja ali dveh reaktorjev.
V okrepitev politične dinamike za projekt JEK2 se je vključil tudi DZ. Ta je tako maja letos na predlog vlade sprejel resolucijo o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji. Dokument je izraz politične volje za nadaljnjo rabo in razvoj jedrske energije v državi, vključno z gradnjo JEK2.
Po tistem, ko so pobudo za izvedbo posvetovalnega referenduma v tem letu najprej prevzeli v SDS, so v enem od ne ravno pogostih primerov poenotenja parlamentarne politike v nadaljevanju poslanci Svobode, SDS, NSi in SD ter poslanca manjšin vložili skupen predlog za razpis referenduma. Tega je DZ prav tako potrdil na majski seji. Datum zanj sicer še ni določen, po napovedih naj bi bil konec novembra.
O čem bomo novembra odločali?
Na jesenskem posvetovalnem referendumu bo vprašanje, ali volivci podpirajo izvedbo projekta JEK2, ki bo skupaj z drugimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno oskrbo z električno energijo. Gre za strateško vprašanje o energetski prihodnosti države po umiku iz energetske rabe premoga v naslednjih letih in tudi za eno najpomembnejših vprašanj glede prihodnjega gospodarskega razvoja Slovenije.
GEN energija, ki v sodelovanju z vladnimi resorji izvaja vse potrebne postopke za pripravo prostorskih, okoljskih, potresnih, varnostnih in ekonomskih podlag za JEK2, je zato močno okrepila komunikacijske aktivnosti. Oblikovala je tudi posebno spletno stran o projektu, kjer objavlja študije in novosti pri izvedbi projekta. Jedrsko energijo in JEK2 ljudem predstavlja tudi na terenu.
Prvi ključni mejnik bo sicer odločitev vlade o začetku priprave državnega prostorskega načrta (DPN) za JEK2. Pobuda za začetek postopka DPN, ki so jo v družbi medijem že na kratko predstavili, bo javno objavljena predvidoma zgodaj jeseni, po vladni odločitvi o začetku prostorskega umeščanja bo nato sledila priprava predloga DPN in vseh spremljajočih dokumentov. Za sodelovanje z lokalnim prebivalstvom so že vzpostavili tudi posebno informacijsko pisarno v Krškem.
V zadnjih mesecih je postalo tudi jasno, da bodo v okviru osmih potencialnih različic nove jedrske elektrarne v Krškem v nadaljnjih postopkih skoraj gotovo odpadle tri različice z dvema reaktorjema. Gradivo za pobudo za začetek DPN tako temelji na izhodišču enega reaktorja, torej na elektrarni z močjo do 1650 megavatov.
Trije potencialni dobavitelji tehnologije
Potencialni ponudniki reaktorske tehnologije za gradnjo JEK2 so trije – francoski energetski velikan EDF, ameriški Westinghouse, katerega tehnologija je v obstoječi krški jedrski elektrarni, in korejski KHNP. Prvi pogovori s ponudniki, ki so akterji v najnovejših jedrskih projektih v Evropi, že potekajo, izbor ponudnika pa bo imel ob strokovnem in ekonomskem vidiku gotovo tudi geopolitičen pridih.
GEN energija je že predstavila tudi oceno ekonomike projekta, ki jo bo v nadaljevanju podvrgla še mednarodni recenziji. Na podlagi trenutnih podatkov investicijsko vrednost JEK2 z enim reaktorjem brez stroškov financiranja in prilagojeno za pričakovano inflacijo ocenjuje na 9314 evrov na kilovat. Ker izhodišče predvideva moč od 1000 do 1650 megavatov, je ocenjena investicijska vrednost nove jedrske elektrarne brez stroškov financiranja tako med 9,3 in 15,4 milijarde evrov.
Prav vprašanje izjemnega obsega investicije v novo nuklearko – ta po izkušnjah iz tujine pogosto preseže ocenjeno vrednost – in dilema, ali si Slovenija to lahko privošči, bo verjetno eno glavnih v kampanji pred referendumom. V GEN energiji so že jasno rekli, da sami naložbe ne bodo uspeli izvesti. Ob nujni podpori države predvidevajo tudi možnost soinvestitorstva, tako domačega kot tujega gospodarstva ali morda celo katere od sosednjih držav.
Medtem ko podporniki JEK2 poudarjajo nepogrešljivost nove nuklearke pri zagotavljanju stabilne in cenovno dostopne oskrbe z energijo ter energetske samozadostnosti ob želenem zelenem energetskem prehodu, nasprotniki ob izjemnem finančnem bremenu naložbe in posledični nevarnosti začetne visoke lastne cene elektrike iz JEK2 poudarjajo tudi bojazen, da bo poraba virov za novo jedrsko elektrarno zaustavila naložbe v obnovljive vire energije.
Obenem se pojavljajo strahovi glede ravnanja z jedrskimi odpadki – letos je sicer stekla gradnja odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov v Vrbini pri Krškem – ter tradicionalno tudi glede potresne varnosti jedrskega objekta na potresno aktivnem območju Posavja.
V GEN energiji so od ministrstva za okolje, podnebje in energijo prejeli poziv k pripravi niza podatkov za lažje informirano odločanje volivcev na referendumu. V GEN obljubljajo, da bodo do oktobra objavili niz študij, analiz in podatkov, ki naj bi odgovorili na pomisleke in strahove. Nekaj so jih na posebni spletni strani za JEK2 že objavili.
Bomo o JEK2 odločali dvakrat?
Z izjemo Levice in nekaterih posameznih poslancev projekt uživa široko politično podporo v DZ. Sodeč po anketi z začetka leta, izvedeni za časnik Dnevnik, je v javnosti podpora projektu okoli 70-odstotna. Precej bolj kritični so do projekta in njegovega vodenja v delu civilne družbe, predvsem v vrstah okoljevarstvenikov.
Kako točno se bo podpora gibala ob približevanju odločanja in poteku referendumske kampanje, bo jasno v naslednjih mesecih, a zdi se, da referendum o JEK2 ne bo razlog za nove večje politične delitve. Smo pa v zadnjih mesecih opazili, da so razlike v pogledih na ravni vlade, predvsem med ministrstvom za okolje, podnebje in energijo, kjer kažejo večjo naklonjenost obnovljivim virom, ter premierjevem kabinetom, kjer poteka glavni del koordinacije za JEK2.
Če bo na koncu projekt dobil podporo volivcev, se odpira vprašanje, ali bi bilo treba o gradnji Jek2 na referendumu dokončno odločati še enkrat, in sicer v trenutku, ko bo na mizi končna investicijska odločitev. Predvidoma bo to v letu 2028. Poleg civilne družbe je naklonjenost temu izrekla tudi predsednica države Nataša Pirc Musar.
Če bodo na koncu vse ovire padle, naj bi novo jedrsko elektrarno po optimističnem scenariju dobili do konca naslednjega desetletja, pri čemer so zamude pri jedrskih projektih prej pravilo kot izjema.
