Četrtek, 17. 12. 2020, 12.10
3 leta, 11 mesecev
Potrdili spremembe: dostop do informacij javnega značaja tudi v kazenskih zadevah
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,13
2
Poslanci državnega zbora so s 43 glasovi za in 36 proti sprejel novelo zakona o kazenskem postopku.
Poslanci državnega zbora so s 43 glasovi za in 36 proti sprejel novelo zakona o kazenskem postopku. Novela med drugim vsakomur daje pravico dostopa do podatkov iz tožilskih in sodnih spisov v kazenskih zadevah na podlagi zakona o informacijah javnega značaja, če za to ni zadržkov. Določa tudi, da mora tožilec odločitev o kazenski ovadbi sprejeti najpozneje v 90 dneh.
Po besedah ministrice za pravosodje Lilijane Kozlovič novela zagotavlja pravno podlago za delovanje evropskega javnega tožilca v Sloveniji, ko gre za pregon kaznivih dejanj, ki škodujejo finančnim interesom EU. Tožilcem med drugim omogoča združevanje zadev v predkazenskem postopku, kar naj bi povečalo ekonomičnost odločanja tudi v kasnejši sodni fazi postopka, podaljšuje pa tudi časovno obdobje, po katerem je treba na sodišču glavno obravnavo začeti znova, in sicer s treh na šest mesecev, piše STA.
Vsak bo imel dostop do informacij javnega značaja v kazenskih zadevah
Novela uvaja dolžnost pritožbenega sodišča, da opravi glavno obravnavo, določa tudi možnost videokonferenčnega opravljanja narokov. Na predlog SDS in NSi je bilo že na odboru za pravosodje sprejeto dopolnilo, po katerem lahko v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, vsakdo ustno ali pisno zahteva od organa, da mu omogoči dostop do informacij javnega značaja v posameznih kazenskih zadevah. Slednje je v svojem mnenju pozdravila tudi informacijska pooblaščenka.
Po pojasnilih vlade in koalicijskih poslancev je bila takšna določba potrebna zaradi majske odločbe vrhovnega sodišča, ki je določila, da zakon o informacijah javnega značaja ne velja za vpoglede v tožilske in sodne kazenske spise. Nekatera sodišča in organi pa po njihovih navedbah zdaj tako odločitev napačno razlagajo tako, da zainteresiranim tretjim osebam ne dovolijo več niti vpogleda v pravnomočne sodbe.
Dostop do informacij javnega značaja v posameznih kazenskih zadevah je v svojem mnenju pozdravila tudi informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik.
Nova ureditev je v opoziciji naletela na precej nasprotovanja, zato so LMŠ, SD, Levica in SAB predlagale dopolnilo, s katerim bi sporni del člena črtali, a njihovo dopolnilo na glasovanju ni dobilo podpore. Po mnenju Tine Heferle (LMŠ) bo predlagana rešitev občutno zmanjšala pravno varnost oseb, ki jim je kaznivo dejanje šele očitano, pa tudi samim žrtvam kaznivih dejanj. "Vsak novinar bo namreč lahko dostopal do podatkov iz kazenskega spisa," je dejala Heferletova.
Na drugi strani je Blaž Pavlin (NSi) opozoril, da sprejeta rešitev ne pomeni, da bodo tisti, ki bodo želeli informacije iz kazenskih spisov, te tudi avtomatično prejeli. Ne bodo jih prejeli, če bi razkritje podatkov škodovalo kazenskemu pregonu ali bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, kar kot izjeme pri dostopu določa zakon o dostopu do informacij javnega značaja.
Tožilci bodo morali o kazenski ovadbi odločiti najpozneje v 90 dneh
Novela tudi določa, da mora državni tožilec po prejemu kazenske ovadbe ukrepati brez odlašanja in se v 90 dneh odločiti, ali bo ovadbo zavrgel ali bo zahteval preiskavo ali pa bo vložil obtožni akt. Ob tem je bilo v razpravi slišati pojasnila, da trenutno povprečen čas odločanja tožilca o zadevi znaša okoli 45 dni. Tako naj bi bil 90-dnevni rok določen predvsem za primere, kjer do odločitve tožilca ne pride dlje časa. Novela uvaja tudi možnost podajanja ločenih mnenj tudi vrhovnim sodnikom, kadar ti odločajo o zahtevi za varstvo zakonitosti, poroča STA.
2