Pred 75 leti so se tigrovci prvi spopadli z okupatorjem

13. maja 1941 je bil na Mali gori pri Ribnici prvi oboroženi spopad z okupatorjem na slovenskih tleh. Tri vodilne tigrovce – Danila Zelena, Ferda Kravanjo in Antona Majnika –, ki so se skrivali v lovski koči na Mali gori, je Filip Tekavec - Gašper izdal Italijanom. Tako so štirje italijanski karabinjerji in trije nekdanji jugoslovanski orožniki obkolili kočo.

Tigrovci so se obstreljevanju dolgo upirali in bili premagani šele po več urah boja, ko sta na pomoč prišla še dva oddelka italijanskih vojakov z minometi in strojnicami. V boju je življenje izgubil član ožjega vodstva TIGR-a in njegov vojaški poveljnik Danilo Zelen. Tako je "postal prvi Slovenec, ki je padel v boju proti okupatorjem med drugo svetovno vojno na Slovenskem. Seveda če odštejemo tiste, ki so se jim uprli in padli že v kratki aprilski vojni", v tedniku Novi glas piše zgodovinar Renato Podbersič ml.

Organizacija TIGR (kratica je sestavljena iz inicialk imen mest Trst, Istra, Gorica, Reka) je bila protifašistično gibanje na Primorskem, ki se je oblikovalo leta 1927. V njem so bili povezani slovenski domoljubi, ne glede na politično in versko prepričanje, ki so se zavzemali za pravice Slovencev pod fašizmom. Z informacijami, ki so jih dobivali prek svoje obveščevalne mreže, so oskrbovali tudi Kraljevino Jugoslavijo. Ker jih je fašistični režim preganjal, so nekateri njihovi člani odšli v Jugoslavijo, po njeni okupaciji pa v ilegalo. Ker so bili dobro organizirani, je bil TIGR prvi, ki se je odzval na okupacijo ozemlja Slovenije aprila 1941 in začel boj za osvoboditev slovenskega naroda.

Leta 2012 je bilo pred sedežem Univerze v Ljubljani postavljeno obeležje bazoviškim junakom, članom TIGR-a. Foto: STA ,

Prvi, ki so se na Slovenskem uprli fašizmu

"Tigrovci so bili nedvomno prvi, ki so se pri nas z orožjem po robu postavili fašizmu, in prvi, ki so takrat, ko se drugi še taktizirali, v spopadu dokazali svojo brezkompromisno odločenost, da se zavojevalcem svoje domovine ne bodo uklonili. Pri tem jih je vodilo domoljubje in ne misel o prevzemu oblasti ali pa podrejanje interesom Sovjetske zveze, zaradi katerih so na primer Angelo Vode, ki je nasprotovala sporazumu Ribbentrop – Molotov, njeni tovariši izključili iz svojega gibanja in pozneje brezobzirno preganjali," je na današnji slovesnosti na Mali gori ob 75-letnici dogodka poudaril veteran vojne za Slovenijo Mihael Petrovič.

"Že zato moramo Danila Zelena, Antona Majnika in Ferda Kravanjo ter njihov uporniški duh ohraniti v trajnem in spoštljivem spominu. Kajti ne glede na to, kako kdo gleda na datum, ki ga današnja slovenska država praznuje kot dan upora proti okupatorju, so bili streli tigrovcev, ki so pred natanko 75 leti odjeknili na pobočjih Male gore, tisti ključni prelomni dogodek, ki ga apologeti in prikrojevalci zgodovine sicer lahko vedno znova skušajo vrednotiti oziroma tolmačiti v skladu s svojimi trenutnimi političnimi potrebami ter razpoloženjem javnosti, ne morejo pa ga izbrisati," je še dejal Petrovič.

Dolgo zamolčani

Ker so tigrovci ogrožali primat, ki so si ga komunisti lastili v primorskem osvobodilnem boju, kot piše Podbersič, je bila prva spominska slovesnost na Mali gori šele po osamosvojitvi Slovenije leta 1991, prva slovesnost v državni organizaciji pa leta 2005.

"O TIGR-u in tigrovcih se pred slovensko osamosvojitvijo ni kaj veliko pisalo. Če povprašamo pripadnike srednje in starejše generacije, rojene po drugi svetovni vojni, bomo hitro ugotovili, da smo do nedavnega o TIGR-u vedeli zelo malo," je za Siol.net dejal Podbersič. "Z demokratizacijo in vzpostavitvijo lastne države pa se je tudi zavest o naši (pol)preteklosti, ki so nam jo do takrat pogosto narekovale partijske elite, začela spreminjati. Treba se je le zavzemati za dejstva in poskrbeti, da namesto nekdanjih preživelih mitov ne ustvarjamo novih," pravi zgodovinar.