Aktivno državljanstvo
Sobota, 22. 2. 2025, 22.09
2 uri, 7 minut
Aktivno državljanstvo
Preverili smo, kje zimske počitnice preživljajo Slovenci #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,42
Če so v 90. letih, ko je smučanje veljalo za nacionalni šport, smučali vsi, je danes to za marsikoga postalo predrago. A cene so le eden od razlogov, zakaj Slovenci smučamo manj kot pred 15 leti. Tukaj so še naravni pogoji, mile in nestanovitne zime, pomanjkanje smučarskega opismenjevanja mlajših generacij in številne možnosti za udejstvovanje v drugih športih. Tja otroke vabijo uspešni slovenski športniki, njihovi vzorniki, ki so nemalokrat povod za izbiro določenega športa. Zaradi vsega zgoraj naštetega zimske počitnice niso več rezervirane samo za smučanje. Nekateri se odpravijo v toplice, na morje ali bolj oddaljene tople kraje, spet drugi počitnice preživljajo doma. V zgornjem videu si oglejte, kam se bodo odpravili naši sogovorniki.
Ta teden so počitnikovali učenci in dijaki z vzhodne polovice države, zdaj so na vrsti še preostali. Zimske počitnice so praviloma rezervirane za smučanje. Po belih strminah še vedno vijugamo, a še zdaleč ne toliko kot nekoč. Če je pred 15 leti smučalo 480 tisoč Slovencev, jih danes smuča okoli 270 tisoč, pove lastnik smučišča Kope in predsednik Združenja slovenskih žičničarjev Boštjan Paradiž.
Smučarska zveza Slovenije že več let organizira akcijo Šolar na smuči, kjer učencem tretjega in četrtega razreda osnovne šole omogočijo brezplačen smučarski dan. Mnogi takrat prvič stopijo na smuči. Letos bodo na smučanje peljali okoli šest tisoč otrok.
Dejstvo je, da si danes smučarski dan marsikdo težko privošči. Še posebej za družine z več otroki je smučanje velik finančni zalogaj. Poleg smučarske vozovnice je namreč treba poskrbeti še za nakup oziroma izposojo smučarske opreme, hrano, prevoz in v nekaterih primerih tudi nastanitev.
Drugi razlog, zakaj smučanje ni več tako priljubljeno, so naravni pogoji: premile zime in nepredvidljive razmere, zaradi česar smučanje marsikdaj zamenjajo počitnice v toplih krajih.
Tino Maze sta zamenjala Roglič in Pogačar
Paradiž izpostavi še en vidik, in sicer pomanjkanje smučarskega opismenjevanja. Prepričan je, da bi bilo v šolski sistem nujno ponovno vključiti obvezno zimsko šolo v naravi, kjer bi se otroci naučili smučat.
Ker nekateri otroci v stik s smučanjem sploh ne pridejo, se v poplavi možnosti odločijo za udejstvovanje v drugih športih. Njihovo zanimanje je, vsaj v mlajših letih, povezano z vzorniki. Če so včasih vzornike videli v smučarjih, se je danes to spremenilo. Matejo Svet, Tino Maze in druge uspešne smučarje so zamenjali Luka Dončić, Primož Roglič in Tadej Pogačar.
"Manjka nam dobrih rezultatov, da ostanemo smučarski narod. Tukaj je dober primer kolesarstvo: odkar sta začela zmagovati Roglič in Pogačar, vsi kolesarijo," pravi Paradiž.
Temu pritrdi tudi Matjaž Šarabon, vodja panoge alpsko smučanje na Smučarski zvezi Slovenije (SZS). Kot pove, so ne samo mile zime, pač pa tudi konkurenca drugih dejavnosti s področja športa in kulture ter preživljanje prostega časa na družbenih omrežjih pripeljali do tega, da se zanimanje za smučanje v Sloveniji zmanjšuje.
Je rešitev v urbanih smučiščih?
Težava je tudi v pomanjkanju infrastrukture, ki bi omogočila, da bi se otroci tako kot včasih s smučanjem ukvarjali v bližini svojih domov. "Zaradi otežene in podaljšane logistike otroci niso le manj zainteresirani, ampak to dejavnost tudi zelo podraži, kar privede do tega, da so tudi starši manj pripravljeni sodelovati," razlaga Šarabon.
Na Smučarski zvezi Slovenije to problematiko naslavljajo s projekti, kot je Šolar na smuči, ko učencem tretjega in četrtega razreda osnovne šole omogočijo brezplačen smučarski dan. Letos bodo na smučanje peljali okoli šest tisoč otrok. "Osredotočamo se na otroško in mladinsko smučanje, ki pa bo zares zaživelo, ko bomo uspešni v naših projektih vzpostavljanja lokalnih smučišč, poligonov, ki bodo blizu mest, ali t. i. urbanih smučišč, kjer bodo najmlajši naredili prve zavoje," pove Šarabon. Ob tem opozori na nujnost sodelovanja vseh deležnikov tako na lokalni ravni, kjer pomembno vlogo igrajo smučarski klubi in občine, kot na ravni države.
Slabih 300 evrov za družinski smučarski dan
"Slovenci smo in bomo ostali smučarska destinacija. Kot upravljavci smučišč se trudimo, da imamo dostopne cene. V času počitnic imamo na Kopah enotno ceno dnevne smučarske vozovnice 25 evrov, kar je dosegljivo praktično vsem," pravi lastnik smučišča Kope Paradiž. Poleg tega smučarjem na nočni smuki na Kopah za 19,90 evra med tednom in za 24,90 evra med koncem tedna zagotovijo tudi malico.
Cene dnevnih smučarskih vozovnic za odrasle se v povprečju gibljejo okoli 40 evrov, najdražja smuka je v Kranjski Gori: 47 evrov na dan. Otroci v Kranjski Gori smučajo za 29 evrov, enaka cena je na Rogli, na preostalih slovenskih smučiščih kakšen evro manj.
Poglejmo primer štiričlanske družine, ki se iz Ljubljane odpravi na enodnevno smuko v Kranjsko Goro. Bencin v obe smeri, pot je dolga 170 kilometrov, jih stane okoli 15 evrov. Celodnevne smučarske vozovnice za dva otroka in dva odrasla skupaj stanejo 152 evrov.
Kosilo si privoščijo v gostilni tik ob smučišču. Za čaj (2,4 evra), kavo z mlekom (2,2 evra), pivo (4,3 evra) in gosti sok (3,3 evra) odštejejo 12,2 evra. V povprečju glavna jed stane okoli 17 evrov, kar pomeni, da za hrano in pijačo skupaj plačajo 80 evrov.
Dodaten strošek predstavlja nakup ali izposoja smučarske opreme. V Kranjski Gori se cene dnevne izposoje kompleta smučarske opreme gibljejo med 21 in 27 evri za odrasle ter 17 in 19 evri za otroke.
Za izposojo se najpogosteje odločijo tisti, ki na smučke stopijo le nekajkrat v sezoni, in otroci.
Zimske počitnice so višek sezone za upravljavce smučarskih središč.
Nakup smučarske opreme je draga, a dolgoročna investicija. Pogledali smo ponudbo v športnih trgovinah in ugotovili, da lahko polno smučarsko opremo (smuči, smučarske čevlje in palice, čelado, smučarsko jakno in hlače) odrasli kupijo za okoli 800 evrov, pri čemer smo izbrali kose srednjega cenovnega razreda. Vse večkrat pa smučarsko opremo poiščejo na sejmih rabljene smučarske opreme.
Če potegnemo črto, bo družina za enodnevni smučarski izlet, upoštevali smo strošek goriva, smučarskih vozovnic, kosila in izposoje smučarske opreme, odštela 285 evrov.
Izredno priljubljeni so sejmi rabljene smučarske opreme, kjer je smučarsko opremo mogoče kupiti po močno znižani ceni.
Pomemben strošek je tudi nastanitev. Če se družina odloči prenočiti v Kranjski Gori, bo v času zimskih počitnic za dve noči v hotelu z zajtrkom le nekaj metrov stran od smučišča plačala 766 evrov. Za precej manj, dobrih 300 evrov, lahko najamejo apartma v središču kraja.
Preverili smo tudi, koliko bi za enako nastanitev odšteli teden dni kasneje, torej po koncu počitnic. Za hotel bi plačali manj, in sicer 554 evrov, cena apartmaja pa ostaja nespremenjena.
Čez mejo boljša ponudba in daljše proge
Številni, med njimi tudi naši sogovorniki, se na smučanje radi odpravijo čez mejo. Smučanje v tujini je sicer dražje, a v večini primerov so tam boljša infrastruktura in daljše proge. Med priljubljenimi smučišči je Nassfeld v Avstriji, ki ima 110 kilometrov smučarskih prog, cena dnevne vozovnice pa stane 67 evrov. V Dolomitih se cene dnevnih vozovnic gibljejo okoli 79 evrov. Medtem je smučanje precej cenejše v Bosni in Hercegovini, dnevna vozovnica na Jahorini stane okoli 30 evrov.
Kljub višjim cenam številni Slovenci raje smučajo v tujini.
Alternativa smučanju postale toplice
Alternativa smučanju so postale toplice. Preverili smo, kako zasedene so toplice v tem času in koliko stane zimski oddih.
Kot pojasnjujejo v Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, so ponudniki zadovoljni, saj med zimskimi počitnicami beležijo dobro zasedenost. Ponekod so kapacitete v celoti zasedene, še posebej v drugem tednu počitnic, ko jih poleg domačih gostov obiščejo tudi gostje iz Hrvaške, ko se tudi zanje začnejo zimske počitnice.
Terme Zreče bodo v času zimskih počitnic zasedene v 91 odstotkih. Medtem ko je drugi teden počitnic v celoti zaseden, bi se v prvem tednu še našla kakšna prosta soba. Kot pojasnijo, so cene paketov v času zimskih počitnic v povprečju višje za okoli pet odstotkov. Gostje bodo v povprečju pri njih bivali šest dni oziroma pet noči, največ nočitev, in sicer 64 odstotkov, bodo ustvarili Slovenci, med tujci pa bo največ Hrvatov, Madžarov in Italijanov. Glede na podatke na spleti platformi Booking je hotel v Zrečah v drugem tednu počitnic polno zaseden.
V Termah 3000 – Moravske Toplice v času zimskih počitnic ponujajo predvsem ugodnosti za otroke.
Tudi Sava Hotels&Resorts, kamor spadajo tudi Terme 3000 – Moravske Toplice, beležijo dobro zasedenost, ki je primerljiva z lanskim letom. V začetku drugega počitniškega tedna lahko družina v enem od hotelov dve noči biva za 667 evrov.
Kot pojasnijo, se odločajo za dinamično spreminjanje cen, kar pomeni, da cene prilagajajo obdobju, povpraševanju in zasedenosti, spremenijo pa jih tudi večkrat dnevno. V času počitnic ponujajo predvsem ugodnosti za otroke. Pred zimskimi počitnicami ali po njih bi štiričlanska družina za dvodnevni oddih z zajtrkom v Termah 3000 plačala 688 evrov.
Enako odgovarjajo v Termah Čatež, kjer se osnovne cene gibljejo v okvirih lanskih. Gostje pri njih bivajo nekaj noči manj kot poleti, vseeno pa je več gostov, ki bivajo nekaj dni, kot dnevnih obiskovalcev. Dva dneva lahko družina z dvema otrokoma in dvema odraslima v hotelu z zajtrkom biva za 682 evrov.
Namesto toplic raje na morje
Slovenci tudi zimsko sonce radi lovijo na slovenski obali in v Istri. Kot pravijo v hotelih LifeClass Portorož, so cene letošnjih paketov ohranili na enaki ravni kot lani. Povprečno gostje v hotelu bivajo 2,5 dneva.
V njihovem štirizvezdičnem hotelu bo štiričlanska družina za dvodnevni oddih skupaj z zajtrkom odštela 345 evrov, čez teden v terminu izven počitnic bi odšteli 30 evrov več. Medtem bi za enako storitev v hotelu v Poreču odšteli 562 evrov, po koncu počitnic pa več kot sto evrov manj. Treba je upoštevati, da smo vse nastanitve iskali zadnji hip pred odhodom na počitnice.
Mraz raje zamenjajo za vročino
Vse več Slovenk in Slovencev se odloči počitnice preživeti nekje na toplem. Na potovanje se odpravijo v lastni režiji ali pa načrtovanje oddiha prepustijo turistični agenciji. Kot pojasnijo v Turistični agenciji Kompas, v primerjavi s preteklimi sezonami opažajo porast zanimanja za počitnice v bolj oddaljenih krajih. Vsa prosta mesta tako na skupinskih potovanjih kot na križarjenjih so v času zimskih počitnic že zasedena.
"To pripisujemo vedno milejšim zimam, pa tudi vedno bolj konkurenčnim in cenovno dostopnim ponudbam za počitnice na toplih, eksotičnih destinacijah," pravijo v Kompasu.
Največ zanimanja je za skupinska potovanja na Tajsko, v Dubaj in Oman. Potniki lahko arabske države raziskujejo tudi s križarko: cena potovanja, ki poleg križarjenja vključuje povratno letalsko vozovnico za neposredni polet iz Ljubljane ter dodatni nočitvi z zajtrkom v Dubaju, za odraslo osebo znaša od 1.649 evrov, za otroke do 18. leta pa 1.089 evrov.
Križarjenja so priljubljena predvsem zato, ker ponujajo odlično razmerje med ceno in visoko kakovostjo storitev, pravijo na Kompasu, kjer gostom poleg popusta za na primer zgodnejše prijave ponudijo še obročna plačila.
