Ponedeljek, 24. 2. 2025, 15.39
3 ure, 44 minut
Prva faza kliničnega preskušanja genskega zdravljenja najpogostejšega kožnega raka

Gre za prvo tovrstno klinično študijo v Evropi, ki je v celoti plod znanja in postopkov, razvitih v Sloveniji, so ob tem poudarili na inštitutu.
Na Onkološkem inštitutu Ljubljana so uspešno končali prvo fazo kliničnega preskušanja genske imunoterapije za zdravljenje bazalnoceličnega karcinoma glave in vratu, najpogostejšega kožnega raka. Prva faza, ki je bila izvedena med letoma 2021 in 2023, je potrdila, da je terapija varna in izvedljiva ter da jo bolniki dobro prenašajo.
Končano klinično preskušanje je rezultat projekta SmartGene.si, v okviru katerega so slovenski strokovnjaki razvili gensko terapijo. Ta deluje na način, da ob vbrizganju genskega zapisa za interlevkin-12 v bolnikove celice te začnejo same proizvajati terapevtsko molekulo IL-12. S tem se sproži močan imunski odziv.
Študija po navedbah inštituta predstavlja pomemben korak pri izkoriščanju bolnikovega imunskega sistema za boj proti raku, hkrati pa postavlja temelje za drugo fazo kliničnega preskušanja. V drugi fazi bi terapijo z IL-12 kombinirali z lokalnimi tumorskimi ablativnimi terapijami, kot sta radioterapija ali elektrokemoterapija, so pojasnili na inštitutu.
Klinično študijo je javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) odobrila jeseni 2021. Platformo za pripravo genskih terapij so predhodno vzpostavili s projektom SmartGene.si, ki je bil delno financiran iz državnih sredstev in Evropskega sklada za regionalni razvoj, končal pa se je v jeseni 2021.
Projekt je vodil Onkološki inštitut Ljubljana, pri njem pa so sodelovale še druge partnerske institucije.