Torek,
8. 5. 2012,
14.19

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

psihiatrija

Torek, 8. 5. 2012, 14.19

8 let, 7 mesecev

Skupnostna psihiatrija je velik korak naprej pri obravnavanju ljudi z duševnimi motnjami

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
V državnem svetu (DS) je potekala razprava o skupnostni psihiatriji v Sloveniji.

Gre za organizacijo služb, ki lahko odgovorijo na potrebe posameznikov na lokalnem območju, predsednik DS Blaž Kavčič pa je izpostavil, da skupnostna psihiatrija predstavlja velik korak naprej v demokratizaciji in humanizaciji obravnavanja ljudi z duševnimi motnjami.

Posvet je v sodelovanju z DS organiziralo Slovensko združenje za duševno zdravje - Šent, sodelujoči pa so obravnavali pomen in razvoj skupnostne psihiatrije v Sloveniji. Kavčič je povedal, da je z današnjim posvetom v prostorih zakonodajne veje oblasti DZ odprl vrata tovrstni psihiatriji pri nas, kar je v času gospodarske in socialne krize zelo pomembno.

"Skupnostna psihiatrija prinaša bistveno boljše in trajnostne rezultate" V zadnjih desetletjih lahko v številnih državah opazujemo privatiziranje zdravstvenih in šolskih storitev, kar vodi v slabšanje splošne ravni storitev, zmanjševanje dostopnosti vsem državljanom in možnost čezmernega bogatenja privilegiranih vlagateljev in izvajalcev komercializiranih, nekoč javnih storitev, je še povedal Kavčič ter pojasnil, da taki ukrepi posledično vodijo v marginalizacijo prizadetih ter v še večjo revščino in socialno izključenost. Dodal je še, da skupnostna psihiatrija prinaša bistveno boljše in trajnostne rezultate. Sindrom vrtečih se vrat, torej nenehnega vračanja v psihiatrične bolnišnice, se namreč s tovrstno psihiatrijo vztrajno manjša.

Psihiatrinja Vesna Švab je pojasnila, da skupnostna psihiatrija pomeni organizacijo služb, ki lahko odgovorijo na potrebe posameznika na lokalnem območju. Obvladuje ga lahko nekaj ekip, ki se povežejo in odgovorijo na nujne potrebe bolnika, izvajajo pa tudi preventivne ukrepe.

"Poskrbeti moramo tudi za lastno rast" Predsednik združenja Šent Edo Belak, je na razpravi izpostavil, da moramo pri skrbi za osebo z duševno motnjo, vedno poskrbeti za to, da se duševna motnja ne poslabšuje in opozoril, da moramo poskrbeti tudi za lastno rast, saj se pogosto zgodi, da družina, v kateri biva oseba z duševno motnjo razpade, ali pa obolijo še preostali člani družine.

Belak je zaključil, da je psihiatrija v zadnjih dvajsetih letih v Sloveniji sicer napredovala, a je skrb za osebo z duševno motnjo še vedno skoraj v celoti prepuščena svojcem. V Sloveniji po njegovem ni ustreznih služb, ki bi nudile učinkovito podporo uporabnikom.