Sreda,
4. 9. 2024,
16.23

Osveženo pred

2 meseca, 2 tedna

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2,22

Natisni članek

Natisni članek

zdravstveno zavarovanje zobozdravnik ZZZS

Sreda, 4. 9. 2024, 16.23

2 meseca, 2 tedna

Zahtevajo omejitve pri popoldanskem delu zdravnikov

Skupščina ZZZS sprejela predlog novele pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2,22
Zobozdravnik, zobje, zobozdravstvo | Novela prinaša izboljšanje materialov, ki jih uporabljajo v zobozdravstvu.  | Foto Shutterstock

Novela prinaša izboljšanje materialov, ki jih uporabljajo v zobozdravstvu.

Foto: Shutterstock

Skupščina ZZZS je na današnji seji med drugim sprejela predlog novele pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja. Novela najpomembnejše spremembe prinaša na področju zobozdravstva. Na določenih področjih bo ZZZS v zobni protetiki kril uporabo boljših materialov, novela zavarovancem prinaša tudi pravice do zamenjave amalgamskih zalivk z belimi.

Direktorica področja za odločanje o pravicah in za medicinske pripomočke pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Ana Vodičar je v predstavitvi na seji skupščine spomnila, da imajo trenutno pravico do belih zalivk v breme zdravstvene blagajne otroci do 15. leta, nosečnice in doječe mame, odrasli pa zgolj do zalivk na prednjih zobeh.

Poleti sprejeta evropska uredba je ob tem skrajšala predhodno določen rok za opustitev amalgama v zobozdravstvu, in sicer na 1. januar 2025. Ker uredba dopušča tudi daljši rok, je Slovenija Bruselj že obvestila, da bo opustitev amalgama v celoti izvedla do 1. julija 2026, je pojasnila Vodičar.

Novela prinaša boljše materiale

Novela bo tako osebam do 26. leta od 1. januarja 2025 zagotovila kritje izdelave belih zalivk na vseh zobeh v breme javne zdravstvene blagajne. Drugi bodo to pravico pridobili 1. julija 2026. Materiali, ki jih bodo uporabljali, bodo nekoliko dražji, hkrati bo za menjavo amalgamskih zalivk z belimi pri zavarovancih potrebnih več zobozdravstvenih ekip. Na letni ravni bo ZZZS tako za prvo skupino namenil dodatnih 3,06 milijona evrov, za drugo pa dodatnih 13,04 milijona evrov.

Novela prinaša izboljšanje materialov, ki jih uporabljajo v zobozdravstvu. Po besedah Vodičar so težava zastareli materiali. Zavarovanci, ki so želeli boljši material, so morali to doplačati iz lastnega žepa. "Doplačila so v našem zdravstvenem sistemu neregulirana. Dogaja se, da so doplačila lahko celo višja kot samoplačniške storitve," je opozorila. Spremembe, ki bodo v veljavo stopile s 1. julijem 2025, so na ZZZS pripravili v sodelovanju s stroko, je poudarila. Letni obseg finančnih posledic bo znašal 7,9 milijona evrov.

Novela bo osebam do 26. leta od 1. januarja 2025 zagotovila kritje izdelave belih zalivk na vseh zobeh v breme javne zdravstvene blagajne. | Foto: Shutterstock Novela bo osebam do 26. leta od 1. januarja 2025 zagotovila kritje izdelave belih zalivk na vseh zobeh v breme javne zdravstvene blagajne. Foto: Shutterstock

Kot je pojasnila Vodičar, želi ZZZS z novelo rok za ponovni prevzem zdravil podaljšati za 15 dni. "V praksi se je namreč dogajalo, da pacienti pozabijo na ta datum, ker imajo mogoče še nekaj zdravil doma, in so bile težave," je pojasnila. Pri vseh naslednjih izdajah zdravil bodo po novem upoštevali rok od dejanske predhodne izdaje zdravil, je dodala.

Izpostavila je tudi dopolnitev 105. člena pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, po katerem mora zdravstvena obravnava potekati kot celostna storitev. Vse potrebne zdravstvene storitve naj bi za pacienta izvedli časovno in krajevno strnjeno. S tem na ZZZS po besedah Vodičar želijo preprečiti obravnavo pacientov po posameznih manjših zdravstvenih težavah ter pošiljanje pacientov v nove in nove čakalne vrste.

Zaradi zmanjšanja administrativnih ovir so določili tudi, da za rentgensko slikanje zavarovane osebe pri izvajalcu, pri katerem dela zdravnik, ki naroči to slikanje, napotnica ni potrebna.

Novosti tudi na področju bolniških staležev

Trenutno velja, da mora izbrani zdravnik tri dni pred iztekom bolniške odsotnosti pacienta predložiti predlog za podaljšanje bolniškega staleža. Ker je lani ZZZS o predlogih v povprečju odločil v 5,3 dneva, so se odločili, da bodo rok s treh podaljšali na pet dni.

ZZZS je v prejšnji noveli pri nekaterih medicinskih pripomočkih uvedel spremembo. Tako lahko pacienti šest let po izdaji enkratne naročilnice pri enem od dobaviteljev prevzemajo medicinske pripomočke brez izdaje novih naročilnic. Tokratna novela seznam medicinskih pripomočkov, za katere velja sprememba, razširja še z individualno izdelanimi čevlji.

Ob sprejetju predloga novele pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja je skupščina ZZZS sprejela tudi dopolnilo, po katerem bodo določen del sprememb namesto 1. oktobra uveljavili s 1. decembrom. Razlog je v zagotavljanju informacijske podpore pri uveljavljanju nekaterih ukrepov novele.

Po sprejemu na seji skupščine mora soglasje k noveli podati še ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel. Novelo bodo nato uveljavili po objavi v uradnem listu.

Omejitev popoldanskega dela zdravnikov

Skupščina ZZZS je ministrstvo za zdravje pozvala, naj čim prej zaključi postopek sprememb zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bi omejil izvajanje zdravstvenih storitev po podjemnih pogodbah. Slišati je bilo tudi opozorila, da urne postavke pri podjemnih pogodbah niso določene.

Predstavnica upokojencev Rosvita Svenšek je ocenila, da je, odkar je v zdravstvu dovoljeno sklepanje podjemnih pogodb z zaposlenimi, več storitev opravljenih popoldne. Po drugi strani ni določeno, koliko storitev morajo zdravniki opraviti v rednem delovnem času, je opozorila.

Generalna direktorica ZZZS Tatjana Mlakar je ob tem poudarila, da urne postavke pri podjemnih pogodbah, ki jih javni zdravstveni zavodi sklepajo z zaposlenimi, niso določene. "Ministrica pravi, o tem sva se velikokrat pogovarjali, da bi bilo to mogoče regulirati, ampak trenutno še ni," je pojasnila.

Ob tem se je zavzela tudi za uvedbo variabilnega nagrajevanja, še prej pa za določitev potrebne produktivnosti zaposlenih v njihovem rednem delovnem času. "Ko vprašam direktorja javnih zdravstvenih zavodov – imate podjemne pogodbe, kaj je bil kriterij, pogoj, da je nekdo dobil podjemno pogodbo, koliko je moral narediti v rednem delovnem času, ne vedo," je opozorila.

Predstavnik aktivnih zavarovancev Jakob Počivavšek je predlagal, da bi moral zdravstveni izvajalec zavarovancu, ki ostane brez osebnega zdravnika, ginekologa ali zobozdravnika, poiskati nadomestilo oziroma mu ponuditi razpoložljive kapacitete.