Slovenci pojemo več sadja in zelenjave, večji pa je tudi energijski vnos

A kljub tem pozitivnim trendom podatki inštituta za varovanje zdravja kažejo, da precejšen del prebivalcev Slovenije živi dokaj nezdravo. Dnevno zaužijemo več skoraj vseh skupin živil V primerjavi z začetkom devetdesetih let Slovenci dnevno zaužijemo več skoraj vseh skupin živil. Danes je na povprečnem jedilniku največ sadja in zelenjave, sledijo žitarice, maščobe, beljakovine in sladkor. Pojemo približno dvakrat toliko zelenjave kot pred 20 leti Pred dvajsetimi leti smo na dan pojedli v povprečju 285 gramov sadja in zelenjave, zdaj ga pojemo približno dvakrat toliko (540 gramov). S takšno potrošnjo smo v Sloveniji dosegli tudi povprečje EU, za katerim smo leta 1991 zaostajali za tretjino, so sporočili iz državnega statističnega urada.

Povprečna količina žitaric, ki jih Slovenci pojemo, se ni bistveno spremenila: v letu 2007 je prebivalec Slovenije pojedel na dan povprečno 386 gramov žitaric.

Povečala se je dnevna poraba beljakovin Povečala pa se je dnevna poraba beljakovin, in sicer za 31 odstotkov od leta 1992 do leta 2007. Prav tako se je zelo povečala dnevna poraba maščobe; od 94 gramov na dan v letu 1992 na 122 gramov v letu 2007 (29 odstotkov več). Enako velja tudi za sladkor: leta 2007 smo ga na dan porabili kar 53 odstotkov več kot leta 1992.

Povečanje količine zaužite hrane na prebivalca pa se odraža tudi v dnevni porabi kalorij na prebivalca. Ta se je od leta 1992 do leta 2007 povečala za 21 odstotkov (z 2670 kalorij na prebivalca v letu 1992 na 3223 v letu 2007).

Življenjske navade se odražajo tudi na postavah ljudi. V letu 2007 je bilo 43 odstotkov prebivalcev Slovenije, starih 15 let ali več, normalno hranjenih, slaba dva odstotka pa sta bila podhranjena. Kar 55 odstotkov je bilo prekomerno težkih ali debelih, med moškimi 65 odstotkov, med ženskami pa 45 odstotkov. Debelih (tistih z indeksom telesne mase, večjim od 29) je bilo med vsemi odraslimi prebivalci 17 odstotkov moških in 16 odstotkov žensk.

Povprečna odrasla prebivalka je visoka 165 cm Povprečna odrasla prebivalka Slovenije je sicer visoka 165 centimetrov in tehta 68 kilogramov, povprečni odrasli prebivalec pa je visok 178 centimetrov in tehta 83 kilogramov.

Odrasli še vedno najpogosteje opuščajo zajtrk Inštitut za varovanje zdravja ugotavlja, da čeprav se je navada zajtrkovanja v zadnjem desetletju izboljšala, odrasli še vedno najpogosteje opuščajo zajtrk (četrtina moških in petina žensk), medtem ko je kosilo še vedno osrednji obrok. Približno 40 odstotkov vprašanih redno uživa vse tri glavne dnevne obroke, slaba petina pa le enega. Bolj redno se prehranjujejo ženske, starejši in tisti z nižjo izobrazbo, najmanj pa mlajši odrasli (študentje).

Izsledki kažejo, da prebivalci vse pogosteje posegajo po živilih z ustreznejšo sestavo. Tudi trend uživanja sadja in zelenjave se je v zadnjem desetletju nekoliko izboljšal, kar še zlasti velja za sadje, medtem ko je uživanje zelenjave približno na enakem nivoju.

Delež maščob v prehrani se je sicer zmanjšal Najslabši pri tem so mlajši odrasli. Delež maščob v prehrani se je sicer zmanjšal, namesto neustreznih živalskih maščob prebivalci vse več uporabljajo rastlinske maščobe, medtem ko se je na splošno povečal energijski vnos.

Po ugotovitvah inštituta priporočilom manj sledijo predvsem moški in mlajši odrasli ter tisti z nižjo izobrazbo in nižjim socialno-ekonomskim statusom. Posledično sta tudi prekomerna telesna teža in debelost bolj izražena pri teh skupinah.

Z vidika varovanja zdravja sta najpomembnejši informaciji o živilu rok trajanja in njegova sestava. Podatki kažejo, da je preverjanje roka trajanja živil pred nakupom razširjena in ustaljena potrošniška praksa, medtem ko potrošniki veliko manj pogosto preverjajo, kaj živilo vsebuje. Razlogi so številni, najverjetnejši pa so površno znanje o prehrani, slabo razumevanje tovrstnih informacij, pomanjkanje časa za nakupovanje in nezanimanje.

Daleč najpomembnejši kriterij pri izbiri živil je okus Analiza podatkov kaže, da so na tovrstne informacije pozornejše ženske, višje in visoko izobraženi odrasli ter starejši, pogosto zaradi skrbi za zdravje in telesno težo. Daleč najpomembnejši kriterij pri izbiri živil je okus, ki mu sledi vpliv na zdravje. Kaže, da so njihova merila za izbiro vsakdanje prehrane vse bolj v skladu s trenutno veljavno medicinsko doktrino.

Dodatne trošarine na izdelke, ki so zdravju škodljivi? Madžarski parlament je pred kratkim sprejel zakon, s katerim uvaja davek na pijače z visoko vsebnostjo sladkorja, pakirane sladice, slane prigrizke in prehranske dodatke. V to smer razmišlja tudi Slovenija. Kot je izpostavil minister za zdravje Dorjan Marušič, razmišljajo o uvedbi dodatnih trošarin na izdelke, ki so zdravju škodljivi, kot so sladke pijače in sladkarije.