Sreda, 27. 6. 2018, 16.59
6 let, 5 mesecev
Slovenija med državami z najvišjimi stroški za staranje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,26
1
Po informaciji o letošnjem poročilu Evropske komisije o staranju, s katero se je danes seznanila vlada, naj bi se stroški staranja v Sloveniji v obdobju 2016-2070 po osnovni projekciji povečali z 21,9 odstotka BDP na 28,2 odstotka oziroma za 6,3 odstotne točke. Slovenija tako spada med države s predvidenim največjim povečanjem teh stroškov.
Stroški staranja v EU se bodo v obdobju 2016-2070 po osnovni projekciji v povprečju povečali za 1,7 odstotne točke bruto družbenega proizvoda (BDP) na 26,6 odstotka BDP, so sporočili z vlade.
Izdatki za zdravstvo so se povišali
V strukturi izdatkov, povezanih s staranjem, predstavljajo največji delež izdatki, povezani s pokojninskim sistemom. Ti naj bi se v Sloveniji v obdobju 2016-2070 povečali za 3,9 odstotne točke, kar je drugo najvišje povečanje med državami EU. V povprečju v EU naj bi se povečali za 0,8 odstotne točke v obdobju 2016-2040 in se do leta 2070 znižali na sedanjo raven.
Javni izdatki za zdravstveno varstvo in dolgotrajno oskrbo naj bi se po osnovnem scenariju v povprečju v EU skupaj povečali za dve odstotni točki. Tudi javni izdatki za zdravstveno varstvo naj bi se v Sloveniji povečali bolj kot v povprečju v državah EU, medtem ko naj bi se delež izdatkov za dolgotrajno oskrbo povečal nekoliko manj od povprečja EU.
Strošek staranja je pomemben izdatek
Zaradi pritiskov stroškov staranja prebivalstva na javnofinančne izdatke in ob visokih javnih dolgovih je zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti javnih financ eden glavnih ciljev ekonomskih politik EU. Za njegovo doseganje so potrebne zanesljive in primerljive informacije glede morebitnih sprememb javnofinančnih obveznosti in fiskalne vzdržnosti.
Evropska komisija glede na to vsaka tri leta v sodelovanju z delovno skupino za staranje pri odboru za ekonomsko politiko pripravi poročilo o staranju, ki vsebuje dolgoročne projekcije javnofinančnih izdatkov, povezanih s starejšimi. Gre za izdatke za pokojnine, zdravstvo, dolgotrajno oskrbo, izobraževanje in nadomestila brezposelnim, so pojasnili na vladi.
Poročilo o staranju 2018, ki je bilo sprejeto na majskem zasedanju finančnih ministrov EU, zajema projekcije za obdobje od leta 2016 do leta 2070, ki temeljijo na predhodno sprejetih metodoloških predpostavkah. Te projekcije so pomemben element za določitev srednjeročnega fiskalnega cilja in so hkrati podlaga za celovito oceno komisije o dolgoročni vzdržnosti javnih financ posameznih držav, so poudarili na vladi po današnji dopisni seji.
1