Četrtek,
28. 1. 2021,
6.44

Osveženo pred

3 leta, 10 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,59

9

Natisni članek

Natisni članek

Alma Sedlar korupcija

Četrtek, 28. 1. 2021, 6.44

3 leta, 10 mesecev

Slovenija na Indeksu zaznave korupcije 2020 ne beleži napredka

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,59

9

poštenjak, korupcija | Foto Getty Images

Foto: Getty Images

Indeks zaznave korupcije (CPI) za lani, ki ga je danes objavila nevladna organizacija Transparency International, kaže, da se je Slovenija med 180 državami z oceno 60 tako kot leta 2019 uvrstila na 35. mesto. Znova je pod povprečjem članic EU (64 točk) in članic OECD (67 točk), medtem ko že od leta 2012 ne beleži napredka na indeksu.

Transparency International (TI) z indeksom zaznave korupcije na letni ravni meri zaznavo stopnje korupcije v javnem sektorju v posamezni državi. Rezultat 0 pomeni visoko koruptivnost države, rezultat 100 pa "zelo čisto" državo, so sporočili iz Transparency International Slovenia, piše STA.

Poudarili so, da pomanjkanje napredka Slovenije na indeksu odraža počasen napredek pri reformah protikorupcijskega okvirja in odsotnost ukrepov, ki bi že obstoječa pravila udejanjali v praksi.

Predsednica TI Slovenia Alma Sedlar je ob tem spomnila, da sta bila lani v Sloveniji sprejeta dva pomembna akta - novela zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ter kodeks etike poslank in poslancev, "a se zdi, da smo se s tem prehitro zadovoljili".

Sedlarjeva: Kje je nov program vlade?

Z zaskrbljenostjo se sprašuje, "kje je nov program vlade za zagotavljanje transparentnosti in integritete več kot leto po izteku prejšnjega programa ter kako napreduje priprava zakona o zaščiti žvižgačev".

TI Slovenia je novembra lani ministrstvo za pravosodje pozval, naj leto dni pred rokom za prenos direktive EU za zaščito žvižgačev vendarle odpre javni dialog o prihodnji ureditvi zaščite žvižgačev v Sloveniji, a do danes ni prejel odgovora.

Direktiva, ki žvižgačem zagotavlja visoko raven zaščite, je v EU začela veljati 16. decembra 2019. Nova pravila, ki določajo jasne postopke prijavljanja in obveznosti za delodajalce, varne kanale za prijavo ter preprečevanje povračilnih ukrepov in učinkovito zaščito, morajo države članice v dveh letih prenesti v svoje nacionalne zakonodaje, piše STA.

Transparency International je ob objavi rezultatov CPI 2020 danes še poudaril, da pandemija covida-19 ni povzročila le zdravstvene in ekonomske krize, ampak je vplivala tudi na korupcijska tveganja in da so se v času pandemije povečale tudi priložnosti za korupcijo. Ob povečanju korupcijskih tveganj so se države s težavami spopadale z obvladovanjem teh tveganj in tudi bolj razvite države niso pokazale popolne imunosti.

Transparency International zato v vseh državah priporoča krepitev nadzornih institucij, zagotovitev transparentne porabe javnih sredstev, vključno z zagotavljanjem dostopa do odprtih podatkov ter ohranjanje demokratičnih standardov, vključno z močnimi akterji civilne družbe, piše STA.

Alma Sedlar | Foto: Bor Slana Foto: Bor Slana

Letošnja analiza je tudi pokazala, da države, ki na indeksu dosegajo slabše rezultate, tudi manj vlagajo v zdravstveno varstvo glede na delež bruto domačega proizvoda (BDP).

Na vrhu in dnu lestvice sicer ni večjih sprememb. Kar dve tretjini vseh držav na indeksu sta ocenjeni z oceno, nižjo od 50, povprečna ocena je 43. Od leta 2012 se je stanje opazno izboljšalo le v 22 državah, opazno poslabšalo pa v 21 državah. Ostale države na indeksu niso zabeležile bistvenih premikov.

Najviše na indeksu zaznave korupcije za leto 2020 sta med 180 državami Nova Zelandija in Danska, obe z oceno 88, sledijo Finska, Singapur, Švedska in Švica z oceno 85. Za vse te države so značilni stabilna vladavina prava, močne neodvisne nadzorne institucije ter široko družbeno soglasje glede neprimernosti zlorabe javnih funkcij in sredstev v zasebne namene, piše STA.

Najslabše Južni Sudan, Somalija, Sirija...

Dosledno z rezultati preteklih let so se najslabše vnovič uvrstile šibke, nestabilne države, kjer so do nedavnega oziroma kjer še vedno potekajo oboroženi konflikti - Južni Sudan (ocena 12), Somalija (12), Sirija (14), Jemen (15) in Venezuela (15).

Od leta 2012 so največji napredek v svetovnem merilu dosegle Grčija, ki je napredovala za 14 mest, Mjanmar (13) in Ekvador (7). Najbolj so v enakem obdobju nazadovali Malavi in Bosna in Hercegovina, ki sta na lestvici obe padli za sedem mest, ter Libanon (5 mest).

Madžarska ostaja najslabše ocenjena soseda Slovenije. Z oceno 44 se je uvrstila na 69. mesto. Sledita Hrvaška, ki je z oceno 47 na 63. mestu in Italija, ki je z oceno 53 na 52. mestu. Opazno boljšo uvrstitev od vseh sosednjih držav in Slovenije je dosegla Avstrija, ki je z oceno 76 točk na 15. mestu. Povprečna ocena držav članic Evropske unije je 64 točk.

Indeks zaznave korupcije je narejen na podlagi združitve podatkov in analiz svetovno priznanih ustanov, ki skozi oči gospodarstvenikov, analitikov in strokovnjakov ugotavljajo zaznavo korupcije v javnem sektorju. Letošnji indeks (CPI 2020) se naslanja na neodvisne vire, kot so neodvisne ustanove na področju upravljanja in analize poslovnega okolja. Podatki so bili zbrani v zadnjih 24 mesecih, so še sporočili iz TI Slovenia, še piše STA.