Slovenija troši veliko več kot njene evropske partnerice

Koalicijski partnerji so se v četrtek seznanili s smernicami za sestavo proračuna za prihodnje leto, prvi razrez ima na mizi tudi vladna ekipa. Čeprav finančni minister Dušan Mramor konkretnih predlogov ni predstavil, je dejal, da je treba javno porabo zmanjšati.

Po zadnjih podatkih Eurostata (ta celovite javnofinančne podatke za pretekla leta objavlja z zamikom) je Slovenija leta 2013 javnofinančnim izdatkom namenila visok delež BDP, kar četrtina tega je šla za sanacijo bank. Po drugi strani je Slovenija manj od povprečja Evropske unije (EU) namenila socialni zaščiti, zdravstvu, javnim storitvam in zaščiti okolja. EU je svoj BDP, namenjen javnofinančnim izdatkom, lani sicer zmanjšala, kažejo zadnje statistike Eurostata.

Evropska unija lani zmanjšala delež BDP za javnofinančne izdatke Kaj so javnofinančni izdatki? To so izdatki države, namenjeni za splošne javne storitve, obrambo, javni red in varnost, gospodarske zadeve, zaščito okolja, dom in skupnost, zdravje, kulturo, rekreacijo in religijo, izobraževanje in socialno zaščito.

Leta 2014 je tako EU za javnofinančne izdatke namenila 6.701 milijardo evrov, kar je 48,1 odstotka njenega BDP in 13.153 evrov na prebivalca. Leta 2013 je EU za javnofinančne izdatke namenila 6.575 milijard evrov, kar je 0,5 odstotne točke BDP več kot leta 2014. Pred krizo, to je leta 2007, je EU za javnofinančne izdatke namenila 44,9 odstotka svojega BDP.

Po drugi strani je Slovenija lani za javnofinančne izdatke porabila 18,56 milijarde evrov oziroma devet tisoč evrov na prebivalca. To predstavlja 49,8 odstotka našega BDP. Za primerjavo, leta 2007 je Slovenija za javnofinančne izdatke namenila 42,2 odstotka BDP.

Velik razkorak med javnofinančnimi izdatki posameznih držav Javnofinančni izdatki posameznih držav so lani nihali od 34,9 odstotka do 58,7 odstotka BDP. Izraženo v odstotkih BDP je za izdatke največ prispevala Finska, najmanj pa Romunija in Litva. Finska je tako za izdatke prispevala 23,8 odstotne točke več BDP kot zadnji omenjeni državi.

Osem držav članic EU je za javnofinančne izdatke prispevalo več kot polovico svojega BDP, šest članic EU pa manj od 40 odstotkov BDP. Največje javnofinančne izdatke na prebivalca sta imeli Danska, 25.987 evrov, in Švedska, 23.481 evrov, najmanjše Bolgarija, 2.279 evrov, in Romunija, 2.622 evrov.

Javnofinančne izdatke najbolj zmanjšali Grčija in Slovenija Polovica članic EU je lani v primerjavi z letom 2013 zmanjšala javnofinančne izdatke glede na BDP. Najbolj sta izdatke zmanjšali Grčija, za 10,8 odstotne točke BDP, in Slovenija, za 9,9 odstotne točke BDP. Obe državi sta imeli leta 2013 velike javnofinančne izdatke v skupini gospodarske zadeve, v večji meri zaradi denarne pomoči finančnim institucijam, torej dokapitalizacije bank.

Večina članic EU je ohranila izdatke na ravni prejšnjega leta oziroma znotraj ene odstotne točke. Nekoliko bolj izstopa Ciper, ki je leta 2014 povečal javnofinančne izdatke za 7,7 odstotne točke.

Kaj se je dogajalo z javnofinančnimi izdatki v letu 2013?

Poglejmo še leto 2013 in nekatere zanimive podatke o razporeditvi javnofinančnih izdatkov v državah članicah EU.