Torek, 2. 4. 2019, 10.56
5 let, 7 mesecev
Slovenski zapori prezasedeni, povečal se je delež zaprtih tujcev
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,18
1
Slovenija se sooča s prezasedenostjo zaporov, kaže poročilo Sveta Evrope.
Slovenija se sooča s prezasedenostjo zaporov, saj je bilo v lanskem letu na sto razpoložljivih mest zaprtih sto ljudi in pol, kaže poročilo Sveta Evrope (SE) o stanju v zaporih. Delež zaprtih v Sloveniji sicer ostaja eden najnižjih v Evropi, se je pa lani močno povečal delež zaprtih tujcev.
Poročilo Sveta Evrope izpostavlja osem držav, ki se soočajo z resno prezasedenostjo zaporov. V Severni Makedoniji je na sto razpoložljivih mest 122,3 zaprtega, po prezasedenosti zaporov sledijo Romunija (120,5), Francija (116,3), Italija (115), Moldavija (113,4), Srbija (109,2), Portugalska (105,9) in Češka.
Slovenija s 100,5 zapornika na sto razpoložljivih mest
Več kot sto zapornikov na sto razpoložljivih mest so zabeležili še v štirih državah. Poleg Grčije, Avstrije in Danske se je na tem seznamu znašla tudi Slovenija s 100,5 zapornika na sto razpoložljivih mest. Evropsko povprečje sicer znaša 91,4 zapornika na sto razpoložljivih mest.
Ko gre za delež zaprtih na sto tisoč prebivalcev, je Slovenija pod evropskim povprečjem. Države, kjer je število zaprtih največje, so Rusija (418,3 zaprtega na sto tisoč prebivalcev), Gruzija (252,2), Azerbajdžan (235), Litva (234,9), Moldavija (215,2), Češka (208,8), Latvija (194,6), Poljska (194,4) in Estonija (191,4).
Slovenija se je znašla med državami, v katerih se je glede na leto prej najbolj povečal delež zaprtih tujcev.
Najnižji delež zaprtih, pri čemer v Svetu Evrope niso upoštevali držav z manj kot 300 tisoč prebivalci, pa imajo Islandija (46,8), Finska (51,1), Nizozemska (54,4), Švedska (56,5), Danska (63,2), Slovenija (61,1) in Norveška (65,4).
Delež zaprtih tujcev se je pri nas povečal
Slovenija se je sicer znašla med državami, v katerih se je glede na leto prej najbolj povečal delež zaprtih tujcev. Pri nas so tujci lani predstavljali 14 odstotkov zaprtih, leta 2017 pa devet odstotkov.
Države, kjer je med zaprtimi največ tujcev, so Švica, kjer je v zaporih kar 71,4 odstotka tujcev, Avstrija (54,7), Grčija (52,7), Španija oziroma Katalonija (43,1), Ciper (39,7), Nemčija (38,1), Italija (34) in Norveška (32,1).
Slovenija je sicer med tistimi državami, ki so lani najbolj povišale proračunska sredstva za delovanje zaporskega sistema, in sicer za 17,5 odstotka. Še več sredstev so zaporskim upravam namenile Islandija (41,7-odstotno povišanje), Moldavija (34,6), Latvija (30,9), Črna Gora (22,1) in Srbija (17,3).
Poročilo Sveta Evrope, ki je zajelo 44 zaporskih uprav iz 47 držav članic, sicer ugotavlja, da je v Evropi delež zaprtih med letoma 2016 in 2018 padel za 6,6 odstotka. Na drugi strani se med zaprtimi povečuje delež pripornikov, ki jih je bilo leta 2016 17,4 odstotka, lani pa že 22,4 odstotka.
1