Slovenskim vladam korupcija očitno ustreza

Nevladna organizacija za boj proti korupciji Transparency International Slovenija bo v torek predstavila rezultate raziskave Svetovni barometer korupcije 2013. Letošnja raziskava je najobsežnejša do zdaj, saj je zajela 114.000 oseb iz 107 držav. Gre za raziskavo javnega mnenja, ki meri percepcijo korupcije, izkušnje in pripravljenost za ukrepanje proti njej. Barometer vsebuje različna vprašanja, ki se navezujejo na področje korupcije. Med drugim sprašuje, v kateri domači ustanovi je po mnenju anketiranih oseb največ podkupovanja in kako bi ocenili prizadevanje svojih vlad v boju proti korupciji.

Habičeva: Korupcija v Sloveniji je razraščena v vse pore življenja

Enaki vprašanji smo zastavili tudi društvu Transparency International Slovenija, v imenu katerega nam je predsednica Simona Habič pojasnila, da je korupcija v Sloveniji razraščena v vse pore javnega in zasebnega življenja. Predvsem so se, kot pravi Habičeva, med raziskavami pomanjkljivosti pokazale pri delovanju političnih strank, v zasebnem sektorju in tematsko pri javnih naročilih in nepreglednosti porabe javnega denarja.

Po njenih besedah že zgodovinsko slovenske vlade zmagujejo na volitvah s predvolilnimi obljubami o preprečevanju korupcije. "Kmalu jih bomo začeli šteti in meriti in rezultati so, verjemite, porazni že na prvi pogled ne glede na to, katera vlada se 'bojuje' proti korupciji. Očitno jim korupcija ustreza, ustreza jim, da izčrpavajo državo. Zato pa smo tam, kjer smo. Za ujet sistem in neučinkovito vodenje so krive vse vlade do zdaj," je zatrdila.

"Korupcijske prakse prežemajo vso slovensko družbo"

Tudi sociologa Urbana Vehovarja s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem smo povprašali, v kateri domači ustanovi je največ korupcije in kako ocenjuje prizadevanje vlade v boju proti podkupovanju. Poudaril je, da je težko natančno opredeliti tisto ustanovo ali organizacijo, v kateri je največ korupcije, saj tovrstne prakse prežemajo vsi slovensko družbo, predvsem pa njene elite, "zato moramo korupcijo v Sloveniji iskati predvsem v vrhovih politične in upravne oblasti ter v krogih gospodarstvenikov ter finančnikov".

"S korupcijo so okuženi vsi tisti podsistemi, iz katerih je mogoče izčrpavati oziroma ropati sredstva, ki jih zagotavlja država prek proračuna. Korupcija v Sloveniji ni omejena le na javni sektor, temveč sega tudi v podjetja, ki so v zasebni lasti. Zasebniki se okoriščajo s poznanstvi s politiki, kot tudi, med drugim, s poznanstvi na posameznih ministrstvih," je zatrdil.

Po njegovih besedah ni nobenega dvoma o tem, da so s korupcijo okužena podjetja, banke in zavarovalnice, ki so v večinski lasti države ali v katerih ima država kot lastnik prevladujoč vpliv. Kot pravi, je absolutno nesporno, da pri koruptivnih poslih posredujejo tisti politiki in visoki državni uradniki, ki lahko vplivajo na prerazporejanje denarja v lasti države ali tistega, ki se preliva v državo iz tujine.

"Na splošno velja, da so visoke izgube posledica koruptivnih praks"

"Med podsisteme, ki so prežeti s korupcijo, spadajo zdravstvo, gradbeništvo in kmetijstvo, področji, na katerih so tovrstne prakse običajen način delovanja, pa sta, med drugim, subvencioniranje ter javna naročila. Sumljivih je tudi izjemno veliko poslov na ravni lokalne samouprave, še posebej izstopajo komunalne storitve ter fiktivno zaposlovanje," je prepričan.

Kar zadeva podjetja, ki so v večinski lasti države ali ima ta v njih prevladujoč vpliv, Vehovar meni, da se sredstva iz njih pogosto prelivajo na račune zasebnih podjetij, katerih lastniki so povezani s predstavniki političnih elit, prek teh računov pa na skrite račune političnih strank. Kot vezni člen v podjetjih, v katerih ima vpliv država, po njegovem služijo politično okuženi člani nadzornih svetov ter uprav teh podjetij.

Dodal je še: "Na splošno velja, da so visoke izgube, s katerimi se spopadajo večje slovenske banke ter podjetja, ki so v takšni ali drugačni lasti države, posledica koruptivnih praks. Ko izgube zahtevajo dokapitalizacije ali subvencioniranje države, za denar znova poskrbijo politiki ter visoki državni uradniki v navezi s finančniki, stroške izgub pa naprtijo davkoplačevalcem."

"Nobena vlada ni poudarila boja proti korupciji kot svojo prioriteto"

Glede boja vlade proti korupciji pa je zapisal: "Prizadevanja slovenske vlade niso vredna omembe. In to ne velja le za sedanjo vlado, temveč tudi za prejšnjo, 'Janševo', kot tudi za vse predhodne demokratično izvoljene vlade. Nobena vlada doslej ni poudarila boja proti korupciji kot svojo absolutno prioriteto. To vam samo po sebi pove dovolj – nesporno dejstvo je namreč, da so vse večje slovenske politične stranke do obisti prežete s koruptivnimi praksami, zato nimajo nikakršne želje, da bi se spopadle s korupcijo."

Dogajanje v parlamentu je tako po njegovih besedah zgolj površina, za katero se skrivajo politične stranke, vplivni posamezniki in interesne skupine, ki delujejo kot skupine organiziranega poslovno-političnega kriminala.