stanovanja
nepremičnine
Nedelja, 3. 2. 2019, 10.00
5 let, 9 mesecev
Sta strah in razburjenje Slovencev ob novih projektih upravičena?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
17
Ključno vprašanje pri načrtovanju novih gradbenih projektov je, kako novogradnje vplivajo na bivalno okolje obstoječih prebivalcev. Ali kakovost bivanja zvišujejo ali ga poslabšujejo?
Ob vnovičnem razcvetu gradbeništva in načrtovanju novih projektov smo v Sloveniji priče številnim nasprotovanjem okoliških prebivalcev. V Šiški v Ljubljani bodo ostali brez sonca, na Viču se bojijo McDonaldsa, za Bežigradom nočejo posodobljenega stadiona, v Rožni dolini nasprotujejo gradnji vila blokov, v Portorožu se borijo proti pozidavi še edinega zelenega pasu …
Stanovalci soseske Celovški dvori so razočarani nad začetkom gradnje dveh stolpnic z 220 stanovanji v njihovi neposredni bližini. Zaskrbljeni so, da jim bosta najvišji stanovanjski stolpnici v mestu odvzeli sončno svetlobo, novi sosedje pa močno povečali prometno gnečo.
A neugledna gradbena jama, kjer je bila od samega začetka predvidena gradnja sicer pol nižjega hotela, čez cesto pa gradnja novega nakupovalnega centra, jih ob nakupu oziroma vselitvi ni motila.
Stanovalci Fondovih blokov za Bežigradom, ki stojijo ob neposredni bližini Plečnikovega stadiona, že desetletje nasprotujejo načrtovani posodobitvi stadiona in pozidavi zelenice med bloki in stadionom. V nasprotju s šišenskim primerom fondovci ob nakupu stanovanj niso mogli vedeti, da jih bo doletela razširitev stadiona.
Stanovalci Fondovih blokov za Bežigradom, ki stojijo ob neposredni bližini Plečnikovega stadiona, že desetletje nasprotujejo načrtovani posodobitvi stadiona in pozidavi zelenice med bloki in stadionom.
Razburjeni so tudi prebivalci dela Viča, kjer naj bi na zemljišču nekdanje trgovine Merkur ob Tržaški cesti zgradili nov objekt McDonald'sove restavracije s ponudbo McDrive. Prepričani so, da bi nova vsebina zdaj propadajočega objekta močno vplivala na kakovost bivanja v bližnji soseski in na vrednost njihovih nepremičnin.
Rožnodolčani so prepričani, da se Rožna dolina z gradnjo previsokih vila blokov in pregosto pozidavo spreminja v betonsko dolino. Ob številnih novogradnjah namerava podjetje GH Holding v lasti Blaža Miklavčiča na območju nekdanjega Habjanovega bajerja v prihodnjih dveh letih zgraditi še sedem luksuznih vila blokov. Hkrati pa obstoječa komunalna infrastruktura ne sledi več povečanemu številu prebivalcev tega dela Ljubljane.
Portorožani pa se borijo proti bogatim investitorjem, ki jim hočejo z luksuznimi objekti pozidati še zadnji zeleni pas mesta rož.
Je razburjenje Slovencev upravičeno?
"Kadar je informacij premalo ali so prepozne, jih nadomestijo govorice. In te so plodna podlaga za razburjenje," pojasnjuje Marko Peterlin, direktor Inštituta za politike prostora.
Dodaja, da k temu pripomorejo tudi marsikatere slabe izkušnje iz preteklosti in da se je pri informiranju težko zanašati na javne razprave pri sprejemanju prostorskih načrtov, ki so morda potekale že pred več leti. "Treba je najti načine, kako informacije spraviti do zainteresiranih pravočasno v razumljivi obliki. V nasprotnem primeru tudi občine težko ohranijo vtis, da v prvi vrsti branijo javni interes," poudarja Peterlin.
"Lokalni prebivalci hitro razumejo, da so nova stanovanja pomembna. A če se gradi samo draga in luksuzna stanovanja, jih težko prepričamo, da je to tudi v njihovo in širšo skupno korist," opozarja Marko Peterlin z Inštituta za politike prostora.
Meni, da se prebivalci Slovenije na nove projekte ne odzivajo bistveno drugače kot prebivalci drugih držav. Če imajo možnost razumeti razloge za novogradnjo in sodelovati v procesu načrtovanja, jo tudi v večjem številu sprejemajo.
"Hitro na primer razumejo, da so nova stanovanja pomembna. A če se gradi samo draga luksuzna stanovanja, lokalne prebivalce težko prepričamo, da je to tudi v njihovo in širšo skupno korist," opozarja.
Novogradnje lahko kakovost bivanja zvišajo ali poslabšajo
Po njegovem prepričanju je širjenje mesta navznoter dobro. Vendar pa je ključno vprašanje, kako novogradnje vplivajo na bivalno okolje. Ali kakovost bivanja zvišujejo oziroma poslabšujejo?
"Če nam uspe kljub novi pozidavi zagotoviti kakovosten javni prostor, večjo privlačnost trajnostnih oblik mobilnosti, če načrtujemo nove gradnje tam, kjer so ključne vsakodnevne storitve blizu, ali če načrtujemo tako, da nove gradnje vključujejo tudi manjkajoče javne storitve in javni prostor, potem se lahko kakovost bivanja poveča.
Če vsega tega ni, pa ljudje upravičeno dobijo občutek, da se kakovost bivanja poslabšuje, in potem je negativen odziv logičen. Lokalni prebivalci v teh primerih branijo svoje interese, tako kot vsi drugi. Še posebej, kadar je tudi prevladujoče strokovno mnenje bližje stanovalcem kot vlagatelju, se zdi odpor upravičen tudi z vidika širših interesov," opozarja arhitekt in urbanist Peterlin.
Sodobni urbanizem bolj naklonjen večjim vlagateljem
Peterlin se strinja, da lahko v Sloveniji govorimo o neoliberalnem urbanizmu. Ta ne načrtuje razvoja prostora v korist prebivalcev, temveč daje prednost zasebnim vlagateljem in njihovemu čim večjemu zaslužku.
"Značilnost sodobnega urbanizma je, da je bolj naklonjen vlagateljem, zlasti večjim. Občine pogosto ne znajo preudariti, kateri deli posamezne investicije prinašajo javne koristi, medtem ko je praviloma precej očitno, kje so zasebne koristi vlagateljev," še sklene Peterlin.
17