Številne državne in cerkvene slovesnosti ob dnevu spomina na mrtve

Vence je na ljubljanskih Žalah ob postroju častne enote Slovenske vojske položil predsednik republike Danilo Türk. Türka sta na žalnih svečanostih spremila predsednik vlade Borut Pahor in predsednik državnega zbora Ljubo Germič. Prav tako so se svečanosti udeležili predsednik državnega sveta Blaž Kavčič, generalni direktor policije Janko Goršek in namestnik načelnika Generalštaba Slovenske vojske Renato Petrič. Predsednik republike je venec najprej položil k spomeniku padlim v vojni za Slovenijo leta 1991, nato k spomeniku padlim in umrlim v boju proti okupatorjem Slovenije med letoma 1941 in 1945, svečanosti na Žalah pa je sklenil s polaganjem venca pri kostnici žrtev prve svetovne vojne. Türk je kasneje venec položil tudi k spomeniku žrtvam vojnega nasilja na Urhu pri Ljubljani, nekaj čez poldne pa je to storil še pri spomeniku žrtvam povojnih pobojev iz leta 1945 na mariborskem pokopališču Dobrava na Teznem. Pahor z delegacijo celjske občine položil venec na Teharjah Pahor je skupaj s pooblaščencem župana Mestne občine Celje Markom Zidanškom in predsednikom krajevne skupnosti Teharje Francem Kačem položil venec v spominskem parku na Teharjah. Spominski park je sicer posvečen zamolčanim žrtvam povojnih pobojev. Na Teharjah usmrtili okoli 5000 ljudi Na Teharjah so med drugo svetovno vojno Nemci zgradili vojaško taborišče, ob koncu vojne pa so tam zaprli ujetnike, ki so sodelovali pri obrambi Celja. Po koncu vojne je bilo taborišče krajši čas opuščeno. Znova je začelo delovati maja leta 1945, ko so vanj namestili domobrance in nekatere civiliste, ki so se zatekli v zavezniška taborišča na avstrijskem Koroškem. Konec maja leta 1945 so partizanske oblasti v taborišče na Teharjah pripeljale Rupnikov bataljon, v prvih dneh junija pa še približno 3000 domobrancev. Po ocenah poznavalcev je šlo skupaj za okoli 5000 ljudi, ki jih je povojna oblast brez sojenja usmrtila mesec ali dva po koncu druge svetovne vojne v Evropi.

Na mestu zločinov sta postavljena spomenik in spominski park Teharje, ki naj bi prispevala k spravi. Objekt, ki ga je zasnoval arhitekt Marko Mušič, je stal nekaj več kot dva milijona evrov, odprt pa je bil oktobra leta 2004.

Državne delegacije tudi v Gradcu, Gonarsu in Gorici Pri spomeniku frankolovskim žrtvam na Frankolovem pa se je polaganja vencev udeležil Ljubo Germič. Državne delegacije so se udeležile tudi slovesnosti ob spominskih obeležjih v avstrijskem Gradcu ter v Gonarsu in Gorici v Italiji.

V Gonarsu je slovensko delegacijo zastopala Barbara Miklič Türk Slovesnosti v Gonarsu, kjer so se spomnili žrtev tamkajšnjega fašističnega taborišča, so se v imenu Slovenije udeležili soproga slovenskega predsednika Barbara Miklič Türk, katere mati je bila med drugo svetovno vojno zaprta v tem taborišču, predstavnik DZ Marijan Križman, generalna konzulka v Trstu Vlasta Valenčič Pelikan ter druge slovenske delegacije, najbolj številna iz Vrhnike, ki je z Gonarsom tudi pobratena.

Praznik obeležili tudi po cerkvah Praznik, ki se v katoliški tradiciji imenuje dan vseh svetih, so obeležili tudi po cerkvah. S slovesnimi mašami po vseh župnijah, ki so jih vsak v svoji škofiji vodili tudi slovenski škofje, so se spomnili vseh svetnikov, ki uradno nikoli ne bodo razglašeni.

Ljubljanski nadškof Anton Stres je popoldne vodil molitev pri spomeniku padlim v vojni za Slovenijo na ljubljanskih Žalah, nato pa v tamkajšnji cerkvi daroval tudi praznično mašo. Mariborski nadškof Marjan Turnšek je dopoldne maševal na pokopališču na Pobrežju v Mariboru, koprski škof Metod Pirih pa župniji Lokovec.

Pirih: Smrt z našimi bližnjimi nas ločuje samo telesno Kot so poudarili nekateri škofje, je število svetnikov, ki nikoli ne bodo razglašeni, še veliko večje od števila uradno razglašenih. Po njihovih besedah imajo vsi posamezniki možnost, da postanejo svetniki, saj so k svetosti poklicani vsi. Pirih je ob tem dodal, da nas smrt z našimi bližnjimi ločuje samo telesno, po Turnškovih besedah pa so verniki s pokojnimi svojci najbolj povezani pri praznični maši.

Vseh pokojnih se bodo v Katoliški cerkvi spomnili na sredin praznik, ki ga imenujejo dan vernih rajnih. Tako bodo tudi v sredo praznične maše, po pokopališčih in cerkvah pa so že danes potekale številne molitve za vse pokojne.