Nedelja, 28. 3. 2021, 7.16
3 leta, 8 mesecev
Stroka za stroge omejitve prihodnja dva tedna. Se bo politika strinjala?
Strokovna skupina predlaga popolno zaprtje države od prvega do 11. aprila #video
Strokovna svetovalna skupina za covid-19, ki jo vodi Mateja Logar, vladi predlaga popolno zaprtje države od prvega do 11. aprila. Ukrep po njenih besedah enotno podpirajo vsi člani svetovalne skupine. Po posvetu stroke in politike je predsednik države Borut Pahor predlog o začasnem zaprtju države predal vladi, ki bo sprejela končno odločitev. Seja se je začela ob 14. uri.
Vodja skupine Mateja Logar ocenjuje, da je glede na to, da je večji pritisk na intenzivne enote in da prihajajo mlajši bolniki, ukrepe potrebno zaostriti. Po predlogih njene skupine fizičnega pouka med zaprtjem države ne bi bilo. V vrtcih in prvi triadi osnovnih šol bi bilo poskrbljeno za nujno varstvo otrok staršev, katerih delo je pomembno za delovanje države. 12. aprila bi se šole ponovno odprle, ne glede na semafor.
V času zaprtja bi se delalo od doma, zaposlene v t. i. kritični infrastrukturi, ki bi odhajali na delo, bi še naprej testirali, celoten čas pa izkoristili za čim hitrejše cepljenje. Javni prevoz bi deloval v omejenem obsegu. Druženje izven regij bi bilo za dve gospodinjstvi dovoljeno samo na veliko noč, je na sestanku političnega vrha s stroko na Brdu pri Kranju povedala Logarjeva.
Janša in Tonin za zaprtje, Počivalšek in Jelinčič proti
Premier in predsednik SDS Janez Janša, predsednik NSi Matej Tonin, opozicijski DeSUS in poslanca narodnosti predlog zahteve po strogem zaprtju države podpirajo, predsednik SMC Zdravko Počivalšek in prvak SNS Zmago Jelinčič pa ga zavračata.
Janša je prosil za razumevanje, da ta čas strogih omejitev zdržimo in "potem v bolj predvidljivi situaciji prebijemo še nadaljnje tedne" do ugodnejših razmer. "Cena tega bo bistveno nižja,, kot če potisnemo glavo v pesek in mislimo, da se bodo krivulje same obrnile navzdol. To se ne bo zgodilo," je prepričan premier.
Zato, kot je dejal, "ne izbiramo med pozitivnim in negativnim, ampak med ukrepanjem, ki ima negativne posledice, in neukrepanjem, ki ima še bolj negativne in drastične posledice".
Dodatne ukrepe sprejemajo z velikim obžalovanjem, opozoril pa je, da lahko sprejmejo še ostrejše od predlaganih in bodo učinki majhni, "če se ne zavedamo vsi, da so dejansko potrebni". "Pred nami je nekaj tednov, ko se bomo dokazali, ali smo ali nismo sposobni prestati tega testa," je dejal in izpostavil pomen solidarnosti do tistih, ki jih novi koronavirus ogroža.
Počivalšek kritičen
Počivalšek je dejal, da vlada "enostavno ne uživa dovolj zaupanja, da bi naše poteze javnost sprejela kot izraz naše resne skrbi za zdravje".
"Že pred meseci sem javno priznal, da smo z obvladovanjem epidemije zašli v slepo ulico," je dejal Počivalšek in dodal, da v teh mesecih niso naredili kaj dosti glede razmisleka o naši strategiji spopada z epidemijo.
Po njegovih besedah se je psihološka kriza samo še poglobila, v njihovem delovanju še vedno ni dovolj razmisleka o tej plati obvladovanja epidemije. "Če ne bomo vsi skupaj razumeli, da je to bistven element, ki določa uspešnost naših ukrepov, bomo še enkrat znova razočarani. In še bolj razočarani bodo ljudje, za katere vsi skupaj delamo. Še enkrat znova nam bo spodletelo," je navedel.
Janša: S cepljenjem smo mesec dni v zaostanku
Janša je predstavil dobave cepiv in med drugim povedal, da smo mesec dni v zaostanku. Tako do poletja ne bomo uspeli učinkovito ustaviti virusa. Kot je dejal, je iz podatkov jasno razvidno, da je pred nami april, mesec, v katerem bomo ob obljubljenih dobavah lahko precepili najbolj ogroženo populacijo, a to še ne bo zelo vidno zaustavilo širjenja virusa, začelo bo vplivati na zmanjšanje posledic, torej na število hospitaliziranih in smrti. "V maju ob dobavi obljubljenih količin cepiv lahko računamo na neposredno zaustavljanje virusa in v juniju na to, da bomo lahko razglasili vsaj rumeno, če ne zelene barve in sprostili večino ukrepov," je ocenil.
Dodal je, da se vlada zaveda, da je sprejetje teh odločitev težko, saj bo to imelo finančne in socialne posledice. Učinki zaprtja in ukrepov bodo vidni, če bomo ukrepom sledili vsi, je opozoril.
Fafangel: Z zaprtjem države kupujemo čas za cepljenje
Direktor NIJZ Milan Krek je pojasnil, da bo v tem času veliko prazničnih dni in vikendov, zato je to edini primerni čas za zaprtje države. "Odločili smo se za kratko in popolno zaprtje države. Ne več s sto izjemami. Britanska različica je 70 odstotkov bolj kužna. Pogoje za njeno širjenje ustvarjamo ljudje," je opozoril.
Predstojnik centra za nalezljive bolezni NIJZ Mario Fafangel je poudaril, da je trenutno treba hitro ukrepati. Vse odločitve slonijo na aktualnih številkah, epidemiološka krivulja se obrača navzgor. Mnenja o zaprtju so bila po njegovih besedah med člani skupine različna, a je na koncu tudi sam glasoval zanj. Vidi ga predvsem kot nekaj, s čimer kupujemo čas za cepljenje. Poudaril je, da bi bilo zaprtje, za katerega se zaveda, da bo povzročilo veliko težav, kratko, ljudje pa lahko tudi vedo, kaj sledi potem.
Član strokovne skupine, infektolog intenzivist Matjaž Jereb je opozoril na rast bolnikov s covid-19 na intenzivnih oddelkih bolnišnic. "Če krivulje ne bomo obrnili navzdol, bomo imeli katastrofo. Brez ukrepov tega ne bomo zdržali," je dejal. Dodal je, da bodo v tem primeru umirali tako covidni kot necovidni bolniki.
Po besedah predsednice zdravniške zbornice in članice strokovne skupine Bojane Beović smo trenutno na delu krivulje, ko je učinkovito in resno ukrepanje lahko zelo hitro učinkovito. Pri tem se je do zdaj kot najbolj učinkovita izkazala omejitev zbiranja.
Po besedah zdravstvenega ministra Janeza Poklukarja so dodatni ukrepi potrebni, ker so se od zadnjega sestanka političnega vrha s strokovnjaki sredi marca epidemiološke razmere močno spremenile. Podatki namreč nakazujejo, da beležimo pozitiven trend okužb. "Še včeraj je bilo sedemdnevno povprečje 927, danes je že 944," je dejal.
Narašča tudi število bolnikov s covid-19 v bolnišnicah in sprejetih na intenzivne oddelke. "Razlika med ukrepanjem in neukrepanjem je 500 smrti do 30. junija," je dejal. "Obstaja velika nevarnost, da zdravstvo ne bo vzdržalo, če ne ukrepamo."
Pahor: Vlada nima veliko izbire
Predsednik republike Borut Pahor je v zaključnem nagovoru dejal, da je vsem jasno, da so ljudje utrujeni, "kriza nas preizkuša že eno leto, velikokrat je na preizkušnji strpnost in potrpežljivost". "A moramo na glas reči, da velika večina ljudi čudovito sprejema to preizkušnjo v upanju, da bomo prej ali slej zmagali," je dejal.
Ugotavlja tudi kritike in različne poglede na reševanje te krize. A v današnjem položaju izpostavlja, da ima strokovna skupina enotno stališče glede ukrepanja, da bomo v naslednjih 14 dneh zavarovali naše bolnišnice pred prevelikim prihodom bolnikov. Prav tako bomo za razliko od časa, ko cepiva ni bilo, po Pahorjevih besedah zdaj morda sprejeli odločitev o zaprtju, da dobimo potreben čas, v katerem se opravi cepljenje kritičnih skupin, da prehitimo virus, namesto da bi virus prehitel nas.
Po njegovem mnenju vlada nima veliko izbire. Tudi on je pozval, da se potrudijo, da to seže do zadnjega, tudi najbolj nezaupljivega človeka, ki dvomi v smiselnost ukrepov.
Na posvetu brez večjega dela opozicije
Od opozicije sta se posveta udeležila le predstavnik SNS in DeSUS. Posveta se nista udeležila predsednik LMŠ Marjan Šarec in koordinator Levice Luka Mesec. Vabilo so tokrat kljub Pahorjevemu obvestilu, da bo pogovor potekal javno, zavrnili v SAB, v SD pa so se vprašali o smiselnost pogovora, češ da dialog nima učinka, če ena stran ni pripravljena poslušati. Predsednica SD Tanja Fajon je zjutraj prek družbenega omrežja Twitter zavrnila udeležbo.
Na posvetu prav tako ni bilo predstavnikov nove poslanske skupine nepovezanih poslancev, ki še ni formalno ustanovljena.
Epidemiološke razmere v državi se tudi zaradi širjenja angleške različice slabšajo. Delež pozitivnih testov je bil v soboto 18,5-odstoten, sedemdnevno povprečje potrjenih okužb na dan se je v primerjavi s petkom dvignilo z 927 na 944.
Slovenija je tako kot celota še vedno v oranžni fazi vladnega semaforja epidemije, vendar se z rastjo števila sedemdnevnega povprečja počasi približuje zgornji meji, ki je postavljena pri tisoč.
100