Svoboda in Levica z zakonskim predlogom o konoplji za medicinsko rabo #video

"Predlog zakona o konoplji bo uredil gojenje konoplje za medicinsko rabo na ozemlju Slovenije, dal nove gospodarske možnosti na tem področju, tudi za izvoz medicinske konoplje v druge države, uredil bo tudi znanstveno rabo konoplje in spremenil določene pogoje za pridelovanje industrijske konoplje," je v današnji izjavi za medije ob predstavitvi zakonskega predloga dejala poslanka Svobode Sara Žibrat.

S poslanko Levice Natašo Sukič, s katero sta prvi sopodpisani pod predlog zakona, sta poudarili, da z zakonskimi rešitvami slabo leto po lanskih posvetovalnih referendumih uresničujejo tudi na glasovanju izraženo voljo volivcev.

"V Levici smo trdno prepričani, da bomo s tem uredili nemoten dostop bolnikov, ki za lajšanje bolečin ali pa zdravljenje potrebujejo preparate tudi iz konoplje, in sicer gre za bolezni, kot so multipla skleroza, trdovratna epilepsija, različna rakava obolenja," je izpostavila Sukič.

Novice Gibanje Svoboda z Levico pripravilo zakon o konoplji. To naj bi bile rešitve.

Predlog zakona bo urejal gojenje, proizvodnjo in promet s konopljo za medicinske in znanstvene namene, nadzorne mehanizme in organe, ki so zanj pristojni.

Dovoljenja za proizvodnjo in promet s konopljo za medicinske namene bo izdajala in odvzemala Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke, izdajala bo tudi dovoljenja za izvoz in uvoz konoplje za medicinske in znanstvene namene. Ministrstvo za zdravje pa bo izdajalo dovoljenje za proizvodnjo in promet s konopljo za znanstvene namene.

Za dovoljenje za proizvodnjo bodo lahko zaprosili le imetniki dovoljenja za proizvodnjo zdravil in učinkovin, konopljo za medicinske namene pa bo mogoče gojiti v količinah, določenih z letnim strateškim programom agencije, in na podlagi izdanega dovoljenja.

Žibrat je ob tem pojasnila še, da bo kmetijski resor gojenje industrijske konoplje uredil v prihajajočem zakonu o kmetijstvu. Ministrstvo za kmetijstvo po njenih navedbah predvideva, da za posamezno žetev ne bo več treba izdajati dovoljenj, pač pa bo vzpostavljen register pridelovalcev. Imetniki dovoljenja za prvo fazo proizvodnje, torej za gojenje, bodo lahko tudi najeli podizvajalca.

Novice Marihuana Marš: "Današnja ureditev konoplje spominja na srednji vek"

Konoplja, ki bo pridelana za uporabo v zdravilih, bo morala v vseh fazah proizvodnje in distribucije izpolnjevati enake pogoje, kot veljajo za druge učinkovine po zakonu o zdravilih in zakonu o lekarniški dejavnosti, izdajati jo bo mogoče na zeleni ali beli recept po presoji zdravnika. Tako THC kot rastlina konoplja z ekstrakti in smolo z izjemo rabe v medicinske namene ostajata na seznamu prepovedanih drog.

O kritikah na predlog zakona, da ta prinaša bolj restriktivno ureditev, kot je veljala doslej, pa sta obe koalicijski poslanki poudarili, da je trenutno na splošno prepovedano gojenje konoplje za medicinske namene, zdaj pa bo za bolnike v kritičnih in resnih bolezenskih stanjih odprta pot do oskrbe s konopljo.

Po mnenju SD zakon ne uresničuje referendumske volje

Koalicijska SD ni prispevala podpisov k zakonu o konoplji za medicinsko rabo. Na zakon, ki po njihovi oceni zaradi vsebinskih pomanjkljivosti in pravne neusklajenosti ne uresničuje referendumske volje, imajo številne pripombe. Med drugim menijo, da zakon dodatno omejuje pogoje za pridelavo konoplje v kmetijstvu in vzpostavlja oligopol za farmacijo.

Zakon o konoplji kljub določenem napredku ne dosega ravni, ki bi omogočala sopodpis poslancev SD, so po današnji predstavitvi zakonskega predloga, ki so ga v DZ vložili njihovi koalicijski partnerji Svoboda in Levica, sporočili iz poslanske skupine SD.

Izjav novinarjem na to temo danes sicer niso dajali, v pisnem sporočilu za javnost pa so nanizali številne pripombe na račun zakonskega predloga. Ta po njihovih navedbah ne vsebuje dveh ključnih in izrecno dogovorjenih sprememb, in sicer umika navedbe rastline konoplje s seznama prepovedanih drog ter odprave nesorazmerno visokih kazni za nepooblaščeno medicinsko uporabo.

Po njihovi oceni zakon vsebuje terminološke in vsebinske neskladnosti z enotno konvencijo o mamilih, dodatno omejuje pogoje za pridelavo konoplje v kmetijstvu ter ne rešuje vprašanja dostopnosti in registracije zdravil v Sloveniji.

Zakon bi vzpostavil ozki "oligopol na področju gojenja učinkovin za farmacijo, saj bi bila proizvodnja vseh učinkovin, tudi nepsihoaktivnih, prepuščena izključno 12 obstoječim imetnikom dovoljenj", so navedli v SD. Po njihovem prepričanju pa je tudi nerazumljivo in nesprejemljivo, da bi zakon prepovedoval pogodbeno pridelavo zdravilne konoplje slovenskim kmetom, tudi tam, kjer gre za snovi z zanemarljivo vsebnostjo THC.

Obenem so dodali, da večina podanih pripomb SD v postopku priprave zakona ni bila upoštevana. Sicer so pripravili tudi lasten predlog zakona, ki so ga tudi posredovali koalicijskim partnerjem. Prepričani so, da bi njihov predlog omogočil začetek uresničevanja referendumske volje ter postavil temelje za reševanje tudi drugega referendumskega vprašanja, konoplje za osebno rabo.

Ob današnjem Marihuana maršu, na katerem se vsako leto zbirajo podporniki legalizacije konoplje, se je sicer na predlog zakona zvrstilo več odzivov, med njimi tudi pomisleki in opozorila, da neurejeno ostaja področje osebne rabe.

Ostri do predlaganih rešitev so bili med drugim v zunajparlamentarni Piratski stranki, kjer so ocenili, da ta prinaša močno regulirano področje, ki bo zaradi zahtevnih postopkov in visokih stroškov dostopno zgolj največjim igralcem v farmacevtski industriji.

Zato pozivajo k izpolnitvi izražene volje ljudi s polno legalizacijo konoplje, ki bo vključevala lastno pridelavo konoplje in sistem prodaje, ki bo dostopen pod razumnimi pogoji. Politiki ob tem očitajo, da je danes povsem jasno, da glavni namen posvetovalnega referenduma ni bil ugotavljanje volje ljudi glede legalizacije konoplje, pač pa "politični marketing pred evropskimi volitvami, ne resna zaveza k zakonodajnim spremembam".

Organizatorji Marihuana marša pa so v današnji izjavi za javnost pozdravili premike v slovenski zakonodaji. "Gre za dolgo pričakovano ureditev, ki omogoča varen in nadzorovan dostop do konoplje za bolnike, spodbuja znanstveno raziskovanje ter odpira prostor za razvoj domače pridelave in proizvodnje," so zapisali.

Obenem pa so izpostavili, da predlog ne rešuje vprašanja osebne rabe konoplje, ki so jo na lanskih posvetovalnih referendumih prav tako podprli volivci. "Zgolj ureditev medicinske rabe pomeni le delni korak. Brez jasne pravne podlage za omejeno osebno rabo konoplje in gojenja za samooskrbo ostajajo uporabniki podvrženi pregonu, črni trg pa se ohranja," so opozorili.

Ostro nasprotovanje legalizaciji konoplje pa so skupaj s partnerskimi organizacijami izrazili v Slovenskem združenju za kronične nenalezljive bolezni. "V času, ko se številne države že spopadajo s posledicami prehitrih odločitev na tem področju, želijo nekateri poslanci in poslanke v Sloveniji sprejeti zakonodajo, ki ustvarja pravno in družbeno sivino ter podaja napačno sporočilo, da je osebna (psihoaktivna) raba konoplje nekaj povsem običajnega in neškodljivega," so zapisali v sporočilu za javnost.

Hkrati so glede legalizacije konoplje za osebno rabo zakonodajalca in javnost pozvali k takojšnji ustavitvi vseh nadaljnjih načrtovanih postopkov sprejemanja zakona dokler ne bo izvedena neodvisna strokovna razprava, presoja skladnosti z mednarodnim pravom ter celovita ocena posledic, vključno z izkušnjami iz tujine.