Četrtek, 9. 5. 2013, 15.56
8 let, 7 mesecev
Tonin: Kako naj vladi zaupamo, če dogovor z njo ne drži niti en dan?
Sprašuje se, kako naj tej vladi zaupajo, ko pa dogovor z njo ne drži niti en dan. Spomnil je na sredina pojasnila, da je krizni davek dejstvo, DDV pa skrajni ukrep. Sicer v NSi pozdravljajo namero privatizacije. "Vreme je danes stabilno, stvari v državi pa se očitno spreminjajo iz ure v uro," je predstavljeni vladni program stabilnosti in reformni program v DZ komentiral Tonin.
Spomnil je, da sta predsednica vlade Alenka Bratušek in minister za finance Uroš Čufer na sestanku v sredo opoziciji pojasnila, da je krizni davek golo dejstvo, davek na dodano vrednost pa naj bi bil skrajni ukrep. Danes je vlada sporočila, da predlaga dvig DDV, krizni davek pa je skrajni ukrep. "Težko si predstavljam, kaj tako dramatičnega se je spremenilo, da je vlada tako hitro spremenila svoje stališče," je dejal Tonin.
Ob tem v NSi ugotavljajo, da je vlada upoštevala nekatere predloge opozicije, zlasti tiste, povezane s privatizacijo. Politika se mora umakniti iz gospodarstva, zunanjim vlagateljem moramo dati sporočilo, da smo odprti navzven, meni Tonin.
Spomnil je še, da ima Slovenija realno težavo s kredibilnostjo, saj smo v poročilih, ki smo jih pošiljali v tujino, že marsikaj navajali, ne pa tudi izpolnili.
"Mislim, da je to napačna odločitev. Gre za obremenjevanje gospodarstva in še zniževanje potrošnje v tej državi. Vsak dvig davka je v tem trenutku nesprejemljiv, kajti treba se bo posvetiti ukrepom za omejevanje odhodkovne strani proračuna in ukrepom za spodbujanje gospodarske rasti. Ta ukrep ne spada v prvo ali v drugo, ampak v tretjo kategorijo, ki zavira gospodarsko aktivnost in slabi potrošnjo," je za Planet Siol.net povedal Andrej Vizjak (SDS).
Poudaril je, da je vprašljiv finančni učinek DDV-ja, "kajti ocene o pridobljenih novih prilivih so nerealne, saj ima vsak dvig davka za posledico manj nakupov in posledično manj davkov. Ta račun se ne bo izšel. Mislim, da je to slaba odločitev."
Kaj pa če bi vlada naredila obratno, da bi uvedla krizni davek, DDV-ja pa ne bi zviševala? "Ne. Jaz mislim, da bi bilo najmodreje narediti maksimalen napor pri racionalizaciji države, pri zniževanju odhodkov, in da prihodkovna stran pride na vrsto šele takrat, ko so izčrpane vse možnosti pri racionalizaciji delovanja države," je odgovoril Vizjak.
Han je povedal, da je po seji vlade že govoril z ministri iz vrst SD. Ti naj bi mu povedali, da je vlada pridobila strokovna pojasnila, zakaj je bolj pametno dvigniti davek na dodano vrednost (DDV) kot uvesti krizni davek. Pred tem so v stranki dvig DDV ocenjevali kot skrajni ukrep.
V SD so po današnjih odločitvah zadovoljni predvsem zato, ker sta bila sprva načrtovana oba davka, vlada pa se je za zdaj odločila le za enega.
Pri napovedanem seznamu za prodajo podjetij v državni lasti jih "preseneča horuk sistem izbiranja podjetij, ko z napovedanih dveh podjetij čez noč pridemo na številko 15, brez znanih učinkov prodaje, brez kake srednjeročne strategije".
V SLS menijo, da imajo v koaliciji velike težave pri dogovarjanju, kako bodo upravljali vso državno premoženje, "kajti na vidiku še vedno ni klasifikacije, ki bi omogočila zagon Slovenskega državnega holdinga". V SLS zato opozarjajo, naj bodo prodaje izvedene, kolikor je le mogoče, pregledno in osredotočene na dolgoročno strategijo novih kupcev.
Menijo tudi, da je vladni program stabilnosti premalo odločen in da Evropske komisije ne bo prepričal. Kot navajajo v SLS, program "temelji zgolj na ukrepih, ki smo jih uveljavili že v prejšnji vladi, večinoma skozi Zakon o uravnoteženju javnih financ, edini dodatni ukrep pa je na strani pridobivanja večjih prihodkov z uvedbo višjega davka na dodano vrednost".
"Vlada bi se vsekakor morala bolj zavedati, da teh ukrepov ne potrebujemo zaradi Bruslja, temveč zaradi nas samih, vseh državljank in državljanov, in da je to ključni trenutek za ohranitev finančne suverenosti naše države," še navajajo v SLS.