Petek, 10. 11. 2023, 20.06
1 leto
Upniki potrdili prisilno poravnavo podjetja Marinblu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,28
Podjetje Marinblu je letos prodalo svoje poslovne prostore na Kozini, za stavbo v Izoli pa so dobili državno subvencijo. Za izplačilo zadnje tranše, skoraj 900.000 evrov, potrebujejo uporabno dovoljenje, ki pa ga še ni.
Podjetje Marinblu v lasti nekdanjega državnega sekretarja Borisa Šuštarja in njegove žene, ki je v javnosti dvignilo ogromno prahu zaradi očitkov o izkoriščanju delavcev kljub poslovnim težavam, ne bo pristalo v stečaju. Upniki, ki se bodo morali odreči velikemu delu svojih terjatev, so namreč potrdili prisilno poravnavo, je danes poročal POP TV.
Podjetje Marinblu v lasti nekdanjega državnega sekretarja Borisa Šuštarja in njegove žene, ki je v javnosti dvignilo ogromno prahu zaradi očitkov o izkoriščanju delavcev kljub poslovnim težavam, ne bo pristalo v stečaju. Upniki, ki se bodo morali odreči velikemu delu svojih terjatev, so namreč potrdili prisilno poravnavo, je danes poročal POP TV.
Težave podjetja so se začele po medijskem razkritju domnevno nehumanih razmer v pakirnici rib, kmalu za tem pa je bilo podjetje insolventno.
Pet milijonov evrov obveznosti
Marinblu je imel konec lanskega leta 1,3 milijona evrov izgube in več kot pet milijonov evrov obveznosti. Toliko so upniki tudi priglasili terjatev. Lastniki so predlagali prisilno poravnavo, 88 odstotkov upnikov je predlog potrdilo.
Po besedah prisilnega upravitelja Marinbluja Mirana Kosa bodo upniki poplačani v znesku 15 odstotkov od terjatev v roku štirih letih po pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave.
"Prisilka" še nekoliko v zraku
Zaplete se lahko po poročanju televizije pri novem poslovnem objektu. Podjetje je namreč letos prodalo svoje poslovne prostore na Kozini, za stavbo v Izoli pa so dobili državno subvencijo. Za izplačilo zadnje tranše, skoraj 900 tisoč evrov, potrebujejo uporabno dovoljenje, ki pa ga še ni.
Lahko se zgodi, da zadnjega dela subvencije s strani ministrstva za kmetijstvo ne bo. "Še več, dolžnik bi moral v tem primeru že prejeta sredstva subvencije vrniti," je pojasnil Kos. To bi povsem porušilo finančno konstrukcijo in bi prisilna poravnava padla. A Kos ocenjuje, da je za to malo možnosti.
