Tako izdatno država subvencionira slovenska podjetja

Slovenska vlada je v zadnjih petih letih v odzivu na različne krize – od posledic pandemije, energetskih pretresov do sanacij po naravnih nesrečah – sprejela obsežen nabor ukrepov za pomoč gospodarstvu. Ti ukrepi vključujejo neposredne subvencije, davčne olajšave, ugodna posojila in garancije, ki so bile namenjene blaženju negativnih učinkov kriz ter spodbujanju gospodarske aktivnosti.

Celovita analiza ukrepov, izvedenih v obdobju 2019–2024, kaže, da je Slovenija uspešno izkoristila razpoložljiva finančna sredstva za blaženje posledic kriznih razmer, hkrati pa je vlagala tudi v dolgoročne spremembe, ki krepijo konkurenčnost gospodarstva. Medtem ko so neposredne subvencije in proračunska sredstva omogočili hitre rešitve (zlasti pri reševanju energetske krize), so ukrepi na zakonodajnem področju in projekti za razvoj kadrov prispevali k trajnostni prilagoditvi in izboljšanju poslovnega okolja.

Gibanje subvencij in dodeljenih pomoči

Kot je razvidno iz podatkov ministrstva za finance, se je skupni znesek dodeljenih državnih pomoči v obdobju 2019–2024 spreminjal glede na trenutne gospodarske in krizne razmere. Medtem ko so bila v letih 2019–2021 dodeljena sredstva višja predvsem v sektorjih, kot so kmetijstvo, regionalne pomoči in zaposlovanje, so bili v obdobju energetske krize 2022–2023 v proračunu predvideni posebni ukrepi za blaženje posledic visokih cen električne energije in zemeljskega plina. Podatki za leto 2024 še niso v celoti znani, kar kaže na dinamičen odziv države na aktualne gospodarske razmere.

Država je denimo leta 2019 različnim prejemnikom skupaj razdelila 472 milijonov evrov državnih pomoči, leta 2020 in 2021 po 1,7 milijarde evrov, leta 2022 636 milijonov evrov in leta 2023 znova več kot milijardo evrov. Skupaj torej več kot šest milijard evrov.

Gre za izključno pomoči, dodeljene skladno s pravili državnih pomoči, ne pa tudi preostalih subvencij ali javnih izdatkov, ki ne spadajo v področje državnih pomoči (predvsem pri kriznih ukrepih).

Posebni ukrepi za reševanje kriznih razmer

Poleg rednega proračunskega financiranja so bili sprejeti tudi specifični ukrepi za premagovanje izrednih dogodkov, kot so energetska kriza in naravne nesreče. Podatki kažejo, da so bili v obdobju 2022–2023 v okviru instrumentov, namenjenih izrednim stroškom (npr. instrument TCF 2.4.), dodeljeni dodatni viri za pokritje izjemno visokih zvišanj cen zemeljskega plina in električne energije. Sredstva so bila torej usmerjena tako v podporo operativnemu delovanju podjetij kot tudi v ohranjanje likvidnosti in konkurenčnosti gospodarstva.

Razčlenjena uporaba proračunskih sredstev za reševanje energetske krize med drugim razkriva:

• Dobaviteljem električne energije je bilo v letih 2023 in 2024 po interventnem zakonu o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije (ZNPOVCE) izplačanih več kot 240 milijonov evrov nadomestil, pri čemer so bili dodatno nagrajeni tudi dobavitelji zemeljskega plina (41 milijonov evrov) in distributerji toplote iz sistemov daljinskega ogrevanja (2,8 milijona evrov).
• Poseben ukrep je vključeval "ukrep z učinkom nadomestila", s katerim so povezane proizvodne družbe (elektrarne) zagotavljale energijo po regulirani ceni. Skupna poraba za ta ukrep je znašala okoli 300 milijonov evrov.
• Naknadno je bil iz proračuna zagotovljen tudi dodatni prenos sredstev, ki so ga bili deležni vsi odjemalci. Za pokrivanje višje cene izgub v omrežju je bilo sicer leta 2023 namenjenih 170 milijonov evrov, dejansko je bilo porabljenih 140 milijonov evrov.

Za blažitev energetske draginje ter zaščito pred visokimi tržnimi cenami električne energije in plina je bilo po navedbah ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE) v breme proračuna tako zagotovljenih skupno 450 milijonov evrov. Dodatnih 300 milijonov evrov pa še v breme domačih proizvajalcev električne energije.

Novice V kakšni kondiciji so slovenska podjetja?

Del državnih ukrepov je bil financiran tudi s sredstvi EU. Pri pomoči de minimis, kjer se posameznim prejemnikom dodeljuje pomoč v manjših zneskih (do 200 tisoč evrov, od leta 2024 pa do 300 tisoč evrov), je razvidno, da so evropski skladi igrali pomembno vlogo. Podatki nakazujejo, da je bila pomoč de minimis ključna za podporo malim in srednjim podjetjem, ki so v kriznih obdobjih potrebovala hitro finančno injekcijo. Vsako leto jih je bilo skupaj za več kot sto milijonov evrov, nekaj manj v zadnjih dveh letih.

Prejemniki državnih pomoči

Podatki razkrivajo, da med največjimi prejemniki državnih pomoči najdemo različne gospodarske subjekte. Področja, kot so predelovalne dejavnosti, gradbeništvo in informacijske dejavnosti, so bila med najbolj podprtimi, kar nakazuje na strateško usmerjanje sredstev v ključne gospodarske panoge. Sredstva so bila dodeljena predvsem podjetjem z večjim obsegom poslovanja, kar naj bi spodbudilo širše gospodarske aktivnosti. V sektorju turizma so bila prejeta sredstva predvsem v času kriznih obdobij pandemije, ko je bila potreba po ohranjanju delovnih mest in likvidnosti ključna.

Seznam vseh prejemnikov državnih pomoči nad 500 tisoč evrov po letih in kategorijah

Ukrepi za premagovanje energetske krize

Posebno pozornost so pritegnili ukrepi, namenjeni premagovanju posledic energetske krize. Med večjimi prejemniki dodatnih virov za pokritje izjemno visokih zvišanj cen električne energije in zemeljskega plina (TCF 2.4.) so bila podjetja Cinkarna Celje (7,6 milijona evrov), Štore Steel (6,9 milijona evrov), Calcit (5,3 milijona evrov), Mercator (4,4 milijona evrov), SIJ Acroni (štiri milijone evrov), SIJ Metal Ravne (štiri milijone evrov), Radeče papir nova (3,4 milijona evrov), Paloma ( 3,4 milijona evrov) in Goodyear Slovenija (3,2 milijona evrov).

Seznam dodeljenih državnih pomoči največjim prejemnikom za reševanje energetske krize

Čeprav je Tibor Šimonka, glavni podpredsednik Slovenske industrije jekla (SIJ) in predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), v času energetske krize državo v medijih obtoževal, da so ukrepi nezadostni in da je pozabila na podjetja, je bila prav njegova skupina podjetij med največjimi prejemniki nepovratnih državnih pomoči. Samo SIJ Acroni in SIJ Metal Ravne sta v letih 2023 in 2024 skupaj prejela osem državnih milijonov. "Tibor Šimonka je temo energentov v času energetske krize komentiral kot predsednik GZS, v imenu celotnega slovenskega gospodarstva, in ne kot glavni podpredsednik Skupine SIJ," so za Siol pojasnili v Skupini SIJ.

Poudarili so, da je Skupina SIJ v letih 2022 in 2023 za energente namenila več kot 150 milijonov evrov, kar je približno 80 milijonov evrov več kot pred energetsko krizo. "Razmerje pomoči glede na povečanje stroškov za energente je jasno," so zapisali.

Tibor Šimonka je kot predsednik GZS, najpomembnejše delodajalske organizacije pri nas, od države večkrat zahteval izdatnejšo pomoč podjetjem zaradi energetske krize.

Na naše vprašanje, kako danes komentirajo ukrepe države pri reševanju energetske krize, v kateri se je znašlo slovensko gospodarstvo, niso izrecno odgovorili. So pa zapisali, da v Slovenski industriji jekla ne glede na obseg pomoči pozdravljajo različne oblike podpore domačemu gospodarstvu. "Da je znižanje stroškov energije za industrijo nujno za konkurenčnost evropske industrije, je v nedavnem Akcijskem načrtu za jeklo in kovine marca letos najavila tudi Evropska komisija. Energija je namreč pomemben gradnik konkurenčnosti evropske industrije, tudi jeklarstva, ki je del številnih vrednostih verig v evropskem gospodarstvu. Tako številne države članice, kjer delujejo naši evropski konkurenti, že izvajajo ukrepe za blažitev visokih cen električne energije za gospodarstvo (Nemčija, Francija, Italija, Španija, Poljska, Grčija, Belgija, Avstrija in Švedska), čim prej se jih nadejamo tudi v Sloveniji," še pravijo v SIJ.

Ukrepi na zakonodajnem področju

Država je poleg neposrednih finančnih injekcij izvedla tudi vrsto zakonodajnih ukrepov, ki so bili usmerjeni v razbremenitev gospodarstva in povečanje konkurenčnosti podjetij. Med drugim izstopajo naslednji ukrepi:

• Ugodnejša davčna obravnava: uvedba davčnega kredita za privabljanje in ohranjanje visokokvalificiranih kadrov ter spodbuda za nagrajevanje delavcev z delnicami in deleži. Gre za administrativno spremembo, ki bo zmanjšala strošek delodajalca.
• Olajšave za energetsko intenzivno industrijo: posebne olajšave pri plačevanju prispevkov za podporo proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov. V letu 2022 je bilo zaradi tega ukrepa zbranega okoli 15 milijonov evrov manj prispevka, v letu 2023 pa za okoli 11 milijonov evrov manj.

Na finančnem ministrstvu zatrjujejo, da je realizacija uveljavljenih ukrepov v veliki meri uspešna, saj so podatki pokazali rast dobičkov podjetij ter višje investicije v gospodarstvu. To po njihovem prepričanju potrjujejo tudi statistični podatki, saj je bila gospodarska klima februarja letos za 0,3 odstotne točke višja kot januarja, na medletni ravni pa višja za 0,7 odstotne točke.

Novice Gre Sloveniji danes bolje kot pred epidemijo?

Davek od dohodkov pravnih oseb v evropskem povprečju

Ministrstvo spomni, da so lani sicer začasno zvišali stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO) z 19 na 22 odstotkov, a s tem po njihovih navedbah niso pomembneje omejili konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Povišana davčna stopnja – gre za namenski prihodek proračunskega sklada za obnovo po poplavah – je le malenkost višja od povprečne nominalne davčne stopnje v EU27, ki je v letu 2023 znašala 21,2 odstotka.

Pojasnjujejo, da je imelo konec leta 2023 12 držav EU27 nominalno davčno stopnjo enako ali višjo od 22 odstotkov (npr. Nemčija 29,9 odstotka, Italija 27,8 odstotka, Avstrija 24 odstotkov, Španija 25 odstotkov, Francija 25,8 odstotka), poleg tega pa je nekaj držav že napovedalo zvišanje davčne stopnje (npr. Estonija z 20 na 22 odstotkov in Češka z 19 na 21 odstotkov).

Novice Han sporočil, kdo bo delil denar

Ministrstvo na podlagi davčnih obračunov za leto 2023 ocenjuje, da je splošno stanje v podjetjih dobro, kar utemelji na naslednjih dejstvih:

• Podjetja so v letu 2023 dosegla 10,3 milijarde evrov pozitivne davčne osnove, kar je največ v zgodovini Slovenije in več kot 60 odstotkov od povprečja 2013 do 2023.
• Število zavezancev z izgubo je bilo manjše kot v letu 2022 oziroma se število v zadnjih treh letih celo postopno znižuje ter je le nekaj višje od števila zavezancev v letu 2012.
• Izguba v letu 2023 je znašala 1,5 milijarde evrov, kar je skoraj 30 odstotkov nižje od povprečja zadnjih desetih let.

Prihranki se se izrazili predvsem v izboljšani likvidnosti in zmanjšanih operativnih stroških.

Podpora za razvoj kadrov in spodbuda inovacij

Poleg neposrednih finančnih ukrepov je država vlagala tudi v človeški kapital. Programi, kot sta projekt Celovita podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile (ASI) in Kompetenčni centri za razvoj kadrov 2019–2022 (KOC 3.0), so bili namenjeni izboljšanju kompetenc zaposlenih in prilagoditvi delovnega okolja novim demografskim trendom.

• Projekt ASI: skozi javna povabila in razpise so podjetja prejela sredstva za usposabljanje starejših zaposlenih, kar je pomagalo dvigniti njihove kompetence in jim omogočiti daljše delovanje na trgu dela. V okviru tega projekta so bila vključena podjetja različnih velikosti, pri čemer so velika podjetja prejela največji delež sredstev. V programe usposabljanja je bilo vključenih 18 tisoč zaposlenih, predvsem starejših od 50 let. Razdelili so 17 milijonov evrov.
• Operacija KOC 3.0: pobuda, v katero je bilo vključenih več kot 29 tisoč zaposlenih, je bila usmerjena v izboljšanje njihovih kompetenc, povečanje prilagodljivosti in krepitev konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Vzpostavitev kompetenčnih centrov je omogočila podjetjem, da so se lažje povezovala in izmenjevala dobre prakse, kar je bistveno pripomoglo k hitremu prilagajanju spremembam na trgu dela. Razdelili so pet milijonov evrov.

Ti ukrepi so po mnenju MOPE pomembno prispevali k ohranjanju konkurenčnosti gospodarstva in izboljšanju položaja podjetij, saj so omogočili ne le kratkoročno finančno podporo, temveč tudi dolgoročno vlaganje v usposabljanje in razvoj zaposlenih.