Upokojen je že vsak tretji Slovenec

Zaradi leta trajajočega zniževanja rodnosti, zmanjševanja smrtnosti oz. daljše življenjske dobe se posebej v razvitem svetu srečujemo s pospešenim procesom staranja prebivalstva ter s spremembami in težavami, ki so s tem povezane.

Pričakovano trajanje življenja se podaljšuje, delež starejših od 65 let pa narašča. Eurostat, Statistični urad Evropske unije, predvideva, da se bo leta 2030 v Sloveniji delež prebivalcev, starih od 20 do 64 let, z zdajšnjih 62,2 odstotka zmanjšal na 55,6 odstotka, starejših od 65 let, ki jih je zdaj manj kot petina, pa bo takrat že četrtina vsega prebivalstva.

Spremembe v starostni strukturi moramo sprejeti kot novo dejstvo. Glede na to, da se prebivalstvo stara, je posledično vedno manj delovno aktivnih prebivalcev, kar se odraža kot pritisk na vzdržnost pokojninskega sistema.

Vedno več prejemnikov pokojnin

Po zadnjih podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se je število prejemnikov pokojnin v zadnjih desetih letih drastično povečalo, in sicer jih je bilo lani skoraj 95 tisoč več kot leta 2007. Povečanje števila upokojencev vpliva tudi na višino pokojnine.

Danes  povprečna pokojnina znaša 59 odstotkov neto plače, današnji 40-letnik pa lahko pričaku­je, da bo ta delež ob njegovi upokojitvi še manjši.

Povprečna neto starostna pokojnina za prvih devet mesecev letošnjega meseca je znašala 619,9 evra, kar je samo slabe tri evre nad uradnim pragom revščine. Danes ima več kot polovica upokojenih pokojnino, ki je nižja od 600 evrov, kar pa je že pod pragom tveganja revščine.

Vsi, katerih neto razpoložljivi dohodek je bil nižji od 616 evrov na mesec, so namreč  živeli pod pragom tveganja revščine. Med vsemi, teh je bilo kar lani kar 280 tisoč, je bilo kar 83 tisoč upokojencev.

Koliko potrebujemo za prijetno preživljanje starosti?

Po priporočilu OECD naj bi za ohranitev standarda po upokojitvi potrebovali najmanj 70 odstotkov svoje plače. Iz tega sledi, da moramo privarčevati še toliko, da bomo k pokojnini, ki jo bo odmeril ZPIZ, dodali še 11 odstotkov svoje trenutne plače.

Če začnemo varčevati dovolj zgodaj, bomo to dosegli že s prostovoljnim dodatnim pokojninskim zavarovanjem. Del denarja, ki ga bomo med letom namenili za varčevanje za dodatno pokojnino, nam bo država vrnila ob letnem poračunu za dohodnino.

V Sloveniji manj državnega denarja za socialno zaščito

Članice EU po podatkih EUROSTAT za socialno varnost v povprečju namenjajo skoraj tretjino svojega bruto domačega proizvoda (BDP). Delež BDP za socialno varnost se je v večini držav članic v obdobju 2010-2015 rahlo zvišal, in sicer z 28,6 odstotka na 29 odstotkov, v Sloveniji pa se je v tem obdobju izdatek za socialno zaščito znižal s 24,4 na 23,9 odstotka BDP. Glavni vir financiranja so socialni prispevki in prispevki države iz pobranih davkov.