Ponedeljek, 18. 3. 2013, 16.45
5 let, 2 meseca
Ustavno sodišče razveljavilo tri odstavke 143. člena Zujfa
Ti odstavki so po mnenju sodišča neskladni z ustavo v delih, ki so veljali do novele Zujfa in so se nanašali na upravičence do dela pokojnine, ki so vplačevali zavarovanje v drugih republikah nekdanje SFRJ.
Ustavno sodišče pa je ugotovilo, da so bili drugi, tretji in četrti odstavek omenjenega člena zakona v neskladju z ustavo v delih, ki so veljali do novele Zujfa in so se nanašali na upravičence do dela pokojnine za upoštevanje obdobij pokojninske dobe do 31. 3. 1992 pri nosilcih zavarovanja v drugih republikah nekdanje SFRJ.
Če ima zakonodajalec stvaren razlog, prevladujoč v javnem interesu, mu načelo varstva zaupanja v pravo ne preprečuje, da uzakoni znižanje pokojninskih prejemkov. Vendar mora pri tem spoštovati načelo enakosti, so zapisali na ustavnem sodišču.
Posebno varstvo skupin uživalcev pokojnin, ki ima na področju ustavne pravice do socialne varnosti podlago v tretjem odstavku 50. člena ustave (vojni veterani in žrtve vojnega nasilja), je zakonodajalec v preteklosti zagotovil tudi tako, da jim je priznal pravico do pokojnine, ki ni v celoti temeljila na plačanih prispevkih. Kot so pojasnili na ustavnem sodišču, zato okoliščina neplačevanja prispevkov sama zase ni ustavno dopusten razlog, ki bi lahko utemeljil enako obravnavanje teh skupin uživalcev pokojnin v razmerju z drugimi uživalci pokojnin, ki jih zajema izpodbijani ukrep, a po ustavi ne uživajo posebnega varstva. Podobno velja tudi za skupino uživalcev pokojnin, ki jim je v pokojninsko dobo vštet čas neutemeljenega odvzema prostosti. Po navedbah sodišča razlog, da pokojnina teh upravičencev ne temelji v celoti na plačanih prispevkih, ni ustavno dopusten razlog za enako obravnavanje z drugimi uživalci pokojnin glede na ta kriterij.
Ustavni sodniki so lahko o ustavnosti izpodbijanih določb Zujfa odločali, ker novela Zujfa ni uredila položaja teh uživalcev pokojnin v obdobju od uveljavitve Zujfa do začetka uporabe novele. Po navedbah sodišča to pomeni, da ni odpravila posledic protiustavnosti, to je konkretnih prikrajšanj zaradi izplačila nižjih pokojninskih prejemkov, ki so nastala v tem obdobju.
Na Zpizu se z vsebino odločbe še niso seznanili, zato bodo več pojasnil lahko dali v torek. Vsekakor pa bodo spoštovali odločitev ustavnega sodišča, so dejali. Prav tako se na odločitev še ni odzvala varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer.
Na Zpizu so v začetku leta ob uveljavitvi novele Zujfa pojasnili, da bo nižje pokojnine še naprej prejemalo okoli 19.000 upokojencev. Med njimi je okoli 7500 udeležencev NOB in španske vojne, 3900 internirancev in beguncev, 2700 bivših vojaških zavarovancev, 1500 delavcev organov za notranje zadeve in "zaporov", 1300 oseb z aktivno službo v JLA in 1100 na podlagi zakona o popravi krivic.