V iskanju rešitev za primarno zdravstvo velika pričakovanja od novega ministra

Med bolj perečimi so razmere v zdravstvenih domovih v Ajdovščini in Kranju.

Direktorica Zdravstvenega doma Ajdovščina Boža Ferfolja je povedala, da so tamkajšnji zdravniki družinske medicine v četrtek popoldan umaknili soglasje za nadurno delo. "Odpovedni rok je 30 dni," je dejala.

Na pogovor o nadaljnjih ukrepih jo je povabil tudi Tadej Beočanin, župan občine Ajdovščina, ki je ob vipavski občini ustanoviteljica javnega zdravstvenega zavoda. Več o njunem dogovoru bo znanega v začetku prihodnjega tedna, so pojasnili na občini.

V Kranju 20 zdravnikov zagrozilo z odpovedjo

Možne rešitve za nastalo situacijo iščejo tudi v Kranju, kjer je pred dvema tednoma 20 zdravnikov zagrozilo z odpovedjo pogodb o zaposlitvi s 1. aprilom, če do tedaj država ne bo sprejela konkretnih ukrepov za njihovo razbremenitev.

Kot je povedala direktorica Zdravstvenega doma Kranj Lilijana Gantar Žura, na ministrstvu nimajo nobenega sogovornika, prav tako zdravniki na ta skrajni klic na pomoč niso prejeli nobenega odziva. Zato zaenkrat velja, da bodo s 1. aprilom vsaj nekateri dali svojo odpoved, čemur sledi dvomesečni odpovedni rok.

Problem so hoteli rešiti tako, da bi po hitrem postopku razpisali koncesijo in bi delo v domu starostnikov oddali koncesionarki, a se je zapletlo zaradi zakonskih določil o trajanju koncesije.

Novice Zakaj se zdravstvo digitalizira počasneje kot banke ali dacarji?

So rešitev tuji zdravniki?

Eno od možnih rešitev za pomanjkanje zdravnikov družinske medicine v Sloveniji vidi tudi v skrajšanju postopkov za pridobitev tujih zdravnikov.

Foto: Andreja Lončar

Kranjski župan Matjaž Rakovec pa se je v minulih dneh sestal s predstavniki gorenjskih zdravstvenih institucij. Predlagal je, da bi pregledali možne notranje rezerve oziroma prerazporeditve zdravnikov po celotni Gorenjski, kar sedaj preverja Osnovno zdravstvo Gorenjske.

Kranjska občina pa skupaj z Osnovnim zdravstvom Gorenjske pripravlja tudi pismo o sistemski ureditvi razmer, ki ga bodo naslovili na ministra oziroma predsednika vlade.

O možnih ukrepih države pa Gantar Žura meni, da bi moral biti čim prej podpisan aneks k s splošnemu dogovoru za letos, tako da bi normativ ostal tak, kot je bil, preden so ga povečali, in bi se postopno začeli približevati predpisanim 1500 glavarinskim količnikom.

Od leta 2010 44 odstotkov več držinskih zdravnikov

Foto: Ana Kovač Tudi v združenju zdravstvenih zavodov predlagajo sprejem aneksa k splošnemu dogovoru za letos. Kot je razvidno iz predloga aneksa, ki so ga oblikovali, bi zdravniki družinske medicine in pediatri lahko odklonili nove bolnike, ko bi dosegli obremenitev 1895 glavarinskih količnikov, če pri delodajalcu niso izčrpane vse kadrovsko organizacijske možnosti opredeljevanja bolnikov, kot so nove zaposlitve, sklepanje podjemnih pogodb z zdravniki in preusmerjanje polnoletnih bolnikov od pediatra k družinskemu zdravniku.

Predsednik Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Marjan Pintar je pojasnil, da lahko obremenitve zdravnikov zmanjšujejo samo v primeru, če bomo ohranili trend povečevanja števila družinskih zdravnikov. Od leta 2010 do leta 2018 se je število povečalo za 44 odstotkov.

Pomagali bi si tudi z upokojenimi zdravniki

Da bi to lahko storili, se morajo po njegovem mnenju v promocijo poklica družinske medicine vključiti tudi zdravniške organizacije, treba je treba odpreti tudi trg dela. Med možnimi ukrepi za izboljšanje razmer Pintar vidi tudi v angažiranju upokojenih zdravnikov, ki bi ob prejemanju polne pokojnine in plače po njegovi oceni v zdravstvenem sistemu ostali dlje.

Opozoril je tudi, da trenutno nimamo nobenega sistema, ki bi stimuliral delo družinskih zdravnikov na ruralnih območjih, kjer so razmere za delo zelo specifične.

V nekaterih občinah imajo izkušnje s stimulacijami

S takimi stimulacijami pa že imajo izkušnje v nekaterih občinah. V občini Hrastnik so že pred 15 leti z razpisano koncesijo ponudili tudi rešitev stanovanjskega problema - rezervirali so stanovanje, namenjeno deficitarnim poklicem v občini, je pojasnil Ljubomir Zalezina s hrastniške občine.

Foto: Thinkstock

Ker je bila opredeljenost bolnikov v ambulanti takrat nizka in je to pomenilo tudi nižje plačilo zdravstvenih storitev, ki ga zagotavlja ZZZS, pa so iz občinskega proračuna zagotovili še razliko do stoodstotne glavarine. "Plačali pa smo tudi njeno specializacijo v zdravstvenem domu, iz katerega je prišla. Ta zdravnica pod istimi pogoji še vedno dela v tej ambulanti," je rešitev hrastniške občine opisal Zalezina.

A v občinah opozarjajo, da kljub temu, da so ustanoviteljice zdravstvenih zavodov, ne morejo storiti veliko, saj niso podpisnice splošnega dogovora, poleg tega pa nimajo niti sogovornika. Združenja občin se bodo dogovorila, kako ukrepati, in skupaj terjala takojšnje iskanje rešitev, so napovedali v Združenju mestnih občin Slovenije.

O rešitvah v primarnem zdravstvu so želeli danes razpravljati tudi na parlamentarnem odboru za zdravstvo, a so sejo preložili, saj niso bili prepričani, ali bo na sejo lahko prišel kdo z ministrstva za zdravje.

Šarec: Nikar s kakšno paniko

Sogovornika bodo vsi akterji v zdravstvu dobili predvidoma prihodnji teden, ko bo DZ razpravljal in po napovedih za novega ministra potrdil Aleša Šabedra. Premier Šarec, ki do imenovanja novega ministra za zdravje vodi tudi zdravstveni resor, ocenjuje, da je treba v zdravstvu umiriti žogico in da razburjenje v času, ko ni ministra, morda ni korektno. Novi minister se bo z družinskimi zdravniki vsekakor pogovoril, pripravlja se tudi akcijski načrt. Zato Šarec poziva: Nikar s kakšno paniko.

Od novega ministra sicer pričakuje takšno ukrepanje, da bodo ljudje imeli zdravnika, da ne bodo ostali pred zaprtimi vrati. Iskanje konkretnih rešitev pa pušča Šabedru. Podobno kot tudi večina parlamentarnih strank.