Torek, 23. 2. 2021, 19.44
3 leta, 6 mesecev
"V našem podjetju smo to storili samo enkrat. Rekla sem: 'Nikoli več'."
"Svet se ne zbudi z mislijo na Slovenijo in z mislijo na njo tudi ne gre spat," je v spletnem pogovoru o novi razvojni strategiji Slovenije, na katerem so sodelovali nekateri najvidnejši podpisniki poziva k družbenemu premirju in sodelovanju, opozorila Ajša Vodnik, generalna direktorica Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji.
Ajša Vodnik je izpostavila, da močno podpira pobudo za družbeno sodelovanje in premierje, saj je ključno povezana s kulturo dialoga, brez katerega po njenih besedah ni mogoče zagotoviti nujno potrebnega zaupanja v družbi, ki pa je nujno potrebno za zagotavljanje investicij na področju gospodarstva.
"Svet se ne zbudi z mislijo na Slovenijo in z mislijo na njo tudi ne gre spat," je pojasnila, zato mora Slovenija veliko vložiti v to, da bo konkurenčna drugim državam, predvsem pa mora po njenih besedah nagrajevati ljudi po načelu meritokracije. Kot ključni področji, ki potrebujeta spremembe, če želimo v Sloveniji ohraniti visoko kvaliteto življenja, je izpostavila predvsem zdravstvo in dolgotrajno oskrbo.
"Brez kulture dialoga ni zaupanja, brez zaupanja pa ni investicij," svari Ajša Vodnik.
"Kot da smo nekaj ukradli"
Maja Mikek, soustanoviteljica in finančna direktorica podjetja Celtra, ki se ukvarja z razvojem informacijskih tehnologij, je poudarila, da je za uspeh družbe med drugim potreben pravi odnos ljudi in želja po ustvarjanju ne le zase, ampak za dobro drugih, ter predvidljivo, transparentno in enostavno okolje za delo.
"Tukaj lahko od države pričakujemo, da bo to zagotovila. V Sloveniji je vse preveč stvari, ki te presenetijo. V Celtri smo samo enkrat vzeli nepovratna sredstva in rekla sem, da tega ne bomo storili nikoli več. Ogromno je bilo birokracije in odnosa, kot da smo nekaj ukradli," je dejala.
Izpostavila je, da se v Celtri, kjer inženirji zaslužijo tudi 100 tisoč evrov bruto na leto, večino delovnega časa ukvarja s tem, kako zagotoviti pogoje, da bodo ljudje želeli ostati v podjetju in delati po najboljših močeh.
Poziva tudi, da si v državi postavimo dolgoročne in merljive cilje glede povečanja blaginje, ki bi ostali isti ne glede na vlado.
"Evropski paket za okrevanje po pandemiji koronavirusa je priložnost za Slovenijo," pravi ekonomist Mojmir Mrak.
"Evropski paket priložnost, da se dvignemo iz povprečja EU"
Ekonomist Mojmir Mrak je v zvezi z evropskim paketom za okrevanje po epidemiji koronavirusa dejal, da je to sicer dober korak, a tvegan, saj je paket financiran z zadolževanjem, zato lahko predstavlja "udarec nazaj", če ne bo dal pravih rezultatov.
Prepričan je, da je paket priložnost tudi za Slovenijo, da se dvignemo iz povprečja EU, "če imamo to ambicijo", pri čemer je prepričan, da bi morala biti prioriteta za vlaganje med drugim tudi zeleno in digitalno gospodarstvo.
"Pri črpanju državnega denarja gre denar žal ponavadi v roke tistih, ki ga znajo dobiti, ne pa tistih, ki ga zares potrebujejo," je opozoril Dušan Olaj.
"Mnogi direktorji ne razumejo, za kaj gre"
Dušan Olaj, ustanovitelj in direktor proizvajalca napihljivih hal Duol, vidi enega največjih problemov v prenizki dodani vrednosti, ki jo ustvarjajo slovenska podjetja. "Mnogi direktorji še vedno mislijo, da bodo dodatno vrednost povečali s tem, da bodo nabavili še en stroj in povečali število proizvodov. Preprosto ne razumejo, za kaj gre," je dejal in opozoril, da imamo težave tudi s podhranjenostjo področja raziskav in razvoja.
Pri črpanju državnega denarja gre po njegovih besedah denar žal ponavadi v roke tistih, ki ga znajo dobiti, ne pa tistih, ki ga zares potrebujejo.
Igor Masten čez devet do 15 mesecev pričakuje velik vzpon gospodarstva, pri čemer se po njegovem postavlja vprašanje, kdo bo ta val zajahal in kdo bo med poraženci.
"Razmere so edinstvene"
Ekonomist Igor Masten meni, da so razmere v svetu danes edinstvene v zgodovini in da bi jih morebiti lahko primerjali le še z rekonstrukcijo držav po drugi svetovni vojni. Čez devet do 15 mesecev pričakuje velik vzpon gospodarstva, pri čemer se po njegovem postavlja vprašanje, kdo bo ta val zajahal in kdo bo med poraženci.
Tudi on je izpostavil potrebo po vlaganjih v nizkoogljično družbo, digitalizacijo in raziskave, kot pravi korak je izpostavil družbeno premirje in prekinitev zastrupljene klime.
14