Torek, 27. 2. 2024, 8.31
9 mesecev
V Sloveniji nepregledanih kar 60 odstotkov kurilnih naprav
Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo pripravljajo spremembe zakona o dimnikarskih storitvah, ki naj bi zagotovil tudi učinkovitejši nadzor nad 120 tisoč kurilnimi napravami, ki ne izpolnjujejo predpisov o emisijah. V dimnikarskih vrstah na neurejenost tega področja opozarjajo že leta, danes poroča Dnevnik.
Prepoved vgradnje peči na lesno biomaso pri novogradnjah je bila ena najodmevnejših rešitev, ki naj bi jih prinesel predlog novega energetskega zakona. Večji problem pa ostajajo stare, dotrajane kurilne naprave. Po napovedih premierja Roberta Goloba naj bi vlada v tem mandatu za zamenjavo dotrajanih kurilnih naprav namenila štirikrat toliko denarja kot v preteklih štirih letih, piše Dnevnik.
Po mnenju nekaterih pa te subvencije ne bodo zadoščale za ureditev problematike kurilnih naprav in kakovosti zraka. V Sloveniji imamo od 80 tisoč do 120 tisoč kurilnih naprav, ki ne izpolnjujejo zahtev predpisov o emisijah, okoli 150 tisoč naprav pa po ocenah ministrstva za okolje, podnebje in energijo sploh ni prijavljenih oziroma vpisanih v evidenco, še navajajo. "Če se na terenu ne bo izvajal nadzor, subvencije za zamenjavo kurilnih naprav za ureditev te problematike ne bodo zadoščale," so opozorili dimnikarji.
"Nadzora se z dimnikarskim zakonom, kakršnega imamo danes, praktično ne da izvajati," je dejal Sebastijan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije. Težave po njegovih besedah izhajajo iz zakona o dimnikarskih storitvah, s katerim so pred osmimi leti na tedanjem ministrstvu za okolje razpustili koncesijski sistem, po katerem je imel posamezen dimnikar točno določen rajon oziroma območje, na katerem je moral skrbeti za vse kurilne naprave.
V preteklosti, ko so odgovornost za izvedbo dimnikarskih storitev nosili rajonski dimnikarji, je ostalo nepregledanih kakih 15 odstotkov kurilnih naprav na leto, danes je takih 60 odstotkov.
Po besedah predsednika upravnega odbora sekcije dimnikarjev pri OZS Simona Dovrtela trenutni sistem stimulira neodgovorno ravnanje uporabnikov, pa tudi dimnikarjev. Dimnikarje namreč postavlja v kontradiktoren položaj, ko naj bi svoje naročnike oziroma stranke, za katere na trgu tekmujejo, opozarjali, jim nalagali odpravo nepravilnosti in prijavljali inšpekciji.
Na vprašanja o tem, kakšne bodo spremembe predpisov in kako bodo zagotovili učinkovitejši nadzor in ustrezno stanje kurilnih naprav, na ministrstvu niso odgovorili, še piše Dnevnik. Navedli so le, da naj bi nadzor po trenutnem sistemu izvajali dimnikarji sami, da uporabnike o tej problematike sami ozaveščajo pred vsako kurilno sezono in da "iskreno obžalujejo, da nekaterim ni mar, kaj kurijo, oziroma se ne zavedajo posledic za ljudi in okolje".