Petek,
9. 9. 2011,
15.52

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

samomor

Petek, 9. 9. 2011, 15.52

8 let, 7 mesecev

V Sloveniji vedno manj samomorov

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Pred svetovnim dnevom preprečevanja samomora, ki ga obeležujemo 10. septembra, je Inštitut za varovanje zdravja (IVZ) predstavil statistiko umrljivosti zaradi samomora v Sloveniji.

Kot je na novinarski konferenci pojasnila Saška Roškar z IVZ, se je namreč umrljivost ob primerjavi zadnjih dveh desetletij zmanjšala za 15 odstotkov. Po podatkih baze umrlih IVZ je leta 2000 zaradi samomora umrlo 588 prebivalcev Slovenije, tekom desetletja pa se je ta številka v povprečju zmanjševala - tako je v letu 2010 za posledicami samomora umrlo 416 prebivalcev. Največ samomorov na severovzhodu Slovenije Po besedah Roškarjeve so sicer najbolj ogrožene regije na severovzhodu Slovenije, bistveno manj pa regije na jugozahodu. "Ta trend nekako ostaja, vendar se tudi tu opazi, da v zadnjih letih umrljivost zaradi samomora upada tudi v regijah, ki so najbolj ogrožene," navaja Roškarjeva in meni, da je to verjetno tudi posledica dejstva, da se v teh regijah izvaja vedno več preventivnih programov in programov osveščanja splošne javnosti. Slovenija je po ogroženosti na desetem mestu Roškarjeva je dejala še, da se je Slovenija na lestvici prvih desetih najbolj ogroženih držav običajno uvrščala na peto ali šesto mesto. Najnovejši podatki baze umrlih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za leto 2009 pa po njenih besedah kažejo, da je Slovenija trenutno na desetem mestu po ogroženosti zaradi samomorov.

A ob tem je še opozorila, da nekatere starostne skupine v Sloveniji še vedno ostajajo zelo ogrožene. Trend upadanja samomora se je namreč opazil predvsem v starostni skupini do 64 let, medtem ko v starostni skupini 65 let ali več Slovenija še vedno sodi v sam vrh držav, ogroženih zaradi samomora.

Vita Poštuvan z Univerze na Primorskem pa je spregovorila o nedavno ustanovljenem Slovenskem centru za raziskovanje samomora, ki ga vodi Diego De Leo, "eden največjih strokovnjakov na področju problematike preučevanja in preprečevanja samomorilnega vedenja". V centru bodo med drugim ta mesec nadaljevali tudi z izvajanjem evropskega projekta Reševanje in opolnomočenje mladih življenj v Evropi (SEYLE), v katerem sodeluje približno 13.000 mladostnikov iz 12 evropskih držav, od tega okoli 1200 dijakov iz Slovenije.

"Končno je potrebno naglas in javno spregovoriti" Preventivne dejavnosti na tem področju pa že nekaj let izvajajo tudi v društvu Ozara Slovenija. Kot je pojasnil predsednik društva Bogdan Dobnik, so se za aktivnost na področju osveščanja o samomorilnosti odločili, ker je o tej tematiki "končno potrebno naglas in javno spregovoriti".

Letos se tako Ozara Slovenija pridružuje pobudi Svetovne zveze za preprečevanje samomora in bodo v soboto zvečer na Kongresnem trgu v Ljubljani v spomin vsem, ki so v lanskem letu v Sloveniji storili samomor, prižgali svečko. S tem želijo simbolno pokazati ljudem, da je številka kljub trendu upadanja še vedno visoka.

Predsednica Slovenskega združenja za preprečevanje samomora Anka Zavasnik pa je izpostavila, da je osveščanje o preprečevanju samomora treba širiti tudi izven psihiatrije in zdravstva na splošno. To je bil tudi namen ustanovitve združenja, ki sicer letos praznuje 10. obletnico.

Priznanji za posebne zasluge na tem področju V imenu Svetovne zveze za preprečevanje samomorov pa so na konferenci tudi podelili dve priznanji za posebne zasluge na področju preprečevanja samomora v lanskem letu. Prejela sta jih novinarka Dnevnika Ranka Ivelja in društvo Ozara Slovenija.