Četrtek, 16. 1. 2025, 13.55
1 ura
Vlada potrdila predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,11
Generalna direktorica direktorata za zdravstveno varstvo Jasna Humar zaradi novele ne pričakuje množičnih odhodov zdravnikov iz javne zdravstvene mreže. "Strokovne in razvojne možnosti so za zdravnika v javni zdravstveni mreži bistveno boljše," je poudarila.
Vlada je na današnji seji obravnavala predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti. Zakon bo ob sprejetju med drugim razmejil javno in zasebno zdravstvo, zdravstveni delavci iz javnih zdravstvenih ustanov pa ne bodo več smeli delati pri t. i. čistih zasebnikih. Bo pa v določenih primerih omogočena obratna pot. Na novinarski konferenci sta podpredsednik vlade Matej Arčon in ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel predstavila današnje odločitve.
"Vlada je sprejela zakon o zdravstveni dejavnosti, ki je ključen in s katerim bomo ubranili javno zdravstvo. Na dolgi rok bo zdravil kronične bolezni našega zdravstva, ki se vlečejo že dolga leta," je v izjavi dejal podpredsednik vlade in vladni govorec Matej Arčon.
Zakon spodbuja zaposlene, da bodo več delali v matični ustanovi
Novela spodbuja zaposlene, da bodo več delali oziroma ostajali v matični ustanovi. Za dodatno delo bodo zaposleni pri delodajalcu prek davčno razbremenjenih podjemnih pogodb, je dodala.
Soglasje za delo pri drugem delodajalcu bodo poleg zdravnikov potrebovali tudi zdravstveni sodelavci. Soglasje pa bo mogoče pridobiti le za delo znotraj javne zdravstvene mreže, torej pri javnem zavodu ali koncesionarju, ne pa tudi za delo pri čistih zasebnikih. Soglasje bodo lahko izdali pod določenimi pogoji za sklepanje pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom ali podjemne pogodbe.
Soglasje za delo drugje bo lahko izdano za delo na fakultetah, zagotavljanje zdravstvenega varstva na javnih prireditvah in v okviru mobilnega paliativnega tima ter za delo pri Rdečem križu, Slovenija Transplant, gorski reševalni službi, za gasilce, civilno zaščito in za opravljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva v drugem javnem zavodu.
Zakon predvideva tudi izjeme, predvsem za vrhunske strokovnjake, ki bodo lahko izvajali delo po skrajšanem delovnem času, ne le prek podjemne pogodbe, vendar le pri drugem delodajalcu znotraj javne mreže ali koncesionarju, je pojasnila Prevolnik Rupel.
Zakon uvaja zdravstvene regije in kategorizira bolnišnice
Zdravstvena ministrica Valentina Prevolnik Rupel pravi, da zakon uvaja zdravstvene regije in kategorizira bolnišnice. Bolnišnice kategorizira na specialne, splošne, terciarne bolnišnice in na univerzitetni klinični center ter definira tudi dnevne bolnišnice. "Zakon regulira javno in zasebno," je napovedala.
Predlog novele zakona natančno opredeljuje tudi javno zdravstveno službo, javno mrežo na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti, ki jo bo po novem določala vlada, in uvaja zdravstvene regije. Te bodo predvidoma oblikovane podobno kot območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Merili bodo efektivno obremenitev zdravstvenih delavcev
"Ključno je tudi merjenje efektivne obremenitve, ki ga zakon prinaša. Veliko vlogo pripisujemo metodologiji, ki bo enotna in ki jo vidimo kot orodje menedžmenta, da bo imelo merila, na podlagi katerih bodo izdajali soglasja za delo drugod," je povedala ministrica.
Obveznost vključevanja v neprekinjeno zdravstveno varstvo bo, če bo novela sprejeta v taki obliki, veljala za vse zdravstvene delavce, zaposlene v javni zdravstveni mreži, ne več le za zdravnike. "Ker bodo v zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva vključeni vsi delavci, bodo obremenitve bolj enakomerno razporejene in bodo tisti delavci, ki zdaj izvajajo neprekinjeno zdravstveno varstvo, razbremenjeni," je pojasnila Prevolnik Rupel.
Prevolnik Rupel si od zakona obeta predvsem večjo preglednost, boljšo informiranost in bolj urejeno stanje na področju zdravstvene dejavnosti.
Vlada bo predlog zakona zdaj poslala v obravnavo državnemu zboru, ki ga bo obravnaval po rednem postopku.
Predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki jo vlada pošilja v DZ, ne bo rešila problemov zdravstva, bolnika ne bo postavila v središče in ne bo povečala števila obravnav, je v izjavi poudarila predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović. Opozorila je na možnost odhodov zdravnikov iz javnih ustanov zaradi prepovedi dela pri zasebnikih.
Fides: Predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti dokaz zgrešenega pristopa urejanja razmer
"Predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ga je danes potrdila vlada, je dokaz zgrešenega pristopa urejanja razmer, od katerega pacienti ne bodo imeli ničesar. Bo pa to še en velik pretres za javni zdravstveni sistem, ki si ga vlada ne bi smela privoščiti," pa so navedli v Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides.
Kaj prinaša novela?
Po zadnjem osnutku novele bi se lahko zaposleni pri t. i. čistih zasebnikih pod določenimi pogoji za krajši delovni čas redno zaposlili v javnem zdravstvenem zavodu. Takšna zaposlitev bi bila mogoča v zavodih, ki opravljajo terciarno zdravstveno dejavnost in imajo naziv klinika ali klinični inštitut, je medijem v sredo pojasnila generalna direktorica direktorata za zdravstveno varstvo na ministrstvu za zdravje Jasna Humar.
Ta možnost bo predvidoma omogočena le vrhunskim strokovnjakom z vsaj 20-letnimi izkušnjami, ki jih v javnem sektorju ni na razpolago in ki uvajajo nove metode zdravljenja in diagnostike. Seznam storitev, ki jih bodo taki zaposleni lahko opravljali, bo predpisal minister za zdravje.
Po novem bi prevladovala pot iz zasebnega v javno
Mogoče bo tudi delo zasebnikov v javnih zdravstvenih zavodih prek podjemnih pogodb, če bodo javne ustanove takšne storitve potrebovale. Takšna dodatna pomoč javnim ustanovam ne bo smela prinašati izgube. Ne bodo pa več smeli javni zavodi sodelovati s samostojnimi podjetniki in podjetji.
Humar zaradi novele ne pričakuje množičnih odhodov zdravnikov iz javne zdravstvene mreže. "Strokovne in razvojne možnosti so za zdravnika v javni zdravstveni mreži bistveno boljše," je poudarila. Zagotovo pa se bo nekaj posameznikov odločilo za zaposlitev pri čistih zasebnikih, je dejala.
Zakonske novele za zdaj še ni na dnevnem redu današnje seje, a naj bi po napovedih ministrski zbor potrdil širitev dnevnega reda.
Ob tem bo vlada na seji obravnavala tudi predlog spremembe veljavnega načrta razvojnih programov 2025–2028, in sicer spremembo pri projektu prenove glavne stavbe ljubljanskega kliničnega centra.
