Sobota, 9. 9. 2023, 16.50
1 leto, 2 meseca
Vojna v Ukrajini povečala blagovno menjavo med Slovenijo in Rusijo
Vrednost blagovne menjave Slovenije z Rusijo se je od začetka vojne v Ukrajini povečala. Povečanje lanskega blagovnega izvoza v Rusijo je bilo predvsem posledica močno povečanega izvoza farmacevtskih, zlasti imunoloških proizvodov. Kljub povečanju blagovne menjave z Rusijo pa je bil učinek vojne na slovensko gospodarstvo predvsem negativen, ugotavlja urad za makroekonomske analize (Umar).
Konec lanskega in v začetku letošnjega leta se je rast izvoza v Rusijo prekinila, a je vrednostno ostala na zelo visoki ravni in je bila maja 2023 precej višja kot pred začetkom vojne. Leta 2022 se je vrednostno močno povečal tudi uvoz iz Rusije, predvsem naftnih derivatov, ki pa se je zaradi uvedenih sankcij do maja 2023 skoraj ustavil.
Slovenska rast menjave z Rusijo med najvišjimi v EU
Medletne rasti izvoza in uvoza so med najvišjimi v EU, kar gre pripisati tudi strukturi menjave (kjer pri izvozu večino predstavljajo farmacevtski proizvodi, pri uvozu pa energenti), enkratnim poslom in razmeroma nizki osnovi leta 2021.
Kljub relativno ugodnim statističnim kazalnikom pa je bil učinek na izvozno usmerjene predelovalne dejavnosti večinoma negativen, saj je bilo povečanje izvoza in uvoza predvsem posledica povečane trgovinske dejavnosti in ne proizvodnje.
Povečan uvoz kmetijskih pridelkov iz Ukrajine
Izvoz Slovenije v Ukrajino se je od začetka vojne nekoliko zmanjšal, opazno pa se je povečal uvoz, kar gre pripisati predvsem večjemu uvozu kmetijskih proizvodov (koruza in pšenica), ugotavlja Umar.
Rekordne vrednosti temeljijo na skoku cen
Rekordne vrednosti menjave med Slovenijo in Rusijo leta 2022, ko sta se povečala tako izvoz kot uvoz, gre pripisati naraščajočim cenam energetskih proizvodov in drugih surovin, strukturi blagovne menjave, enkratnim novim poslom (izvoz farmacevtskih izdelkov, povečan uvoz naftnih derivatov) in, vsaj pri uvozu, relativno nizki osnovi pri naftnih derivatih.
Slovenija je lani v Rusijo izvozila za 635,5 milijona evrov farmacevtskih in medicinskih proizvodov, v prvih petih mesecih letošnjega leta pa za 341 milijonov.
Ker sta v strukturi blagovne menjave z Rusijo izvoz farmacevtskih proizvodov in uvoz naftnih derivatov precej pomembnejša kot v strukturi EU, je to precej bolj vplivalo na relativno spremembo slovenskega izvoza v Rusijo od izvoza EU.
Uvoz iz Rusije se je do aprila letos skoraj ustavil
Uvoz Slovenije iz Rusije se je v prvem letu vojne vrednostno močno povečal, a se je zaradi sankcij do aprila 2023 skoraj ustavil. K povečanju skupnega blagovnega uvoza iz Rusije v prvih mesecih po začetku vojne so največ prispevali energenti, predvsem rast njihovih cen, podoben trend pa je bilo zaznati tudi v povprečju EU.
Ob visoki odvisnosti od ruskega izvoza in povečani negotovosti so se na mednarodnih trgih zlasti povečale cene zemeljskega plina in nafte, kar je vplivalo tudi na vrednostno večji uvoz.
V Rusijo je Slovenija leta 2021 izvozila za 29 milijonov evrov imunoloških proizvodov, leta 2022 pa se je ta izvoz povečal za skoraj devetkrat na 251 milijonov evrov. Visoka rast je bila posledica močno povečanih količin in cen. Visok izvoz imunoloških proizvodov se je nadaljeval tudi v začetku leta 2023, Slovenija pa je v prvih petih mesecih 2023 postala druga največja evropska izvoznica teh proizvodov v Rusijo. Imunoloških proizvodov Slovenija ne proizvaja, zato na Umarju ocenjujejo, da je v tem primeru šlo za ponovni izvoz.
Učinek vojne na naše gospodarstvo negativen
Izpostavljenost slovenskega gospodarstva do Rusije in Ukrajine je po ugotovitvah Umarja razmeroma majhna, po prvih podatkih so bili neposredni učinki vojne na slovensko gospodarsko aktivnost relativno skromni. Vojna je v določeni meri vplivala tudi na rast cen v Sloveniji, vendar je težko opredeliti obseg tega vpliva, saj se je njihova rast začela že leta 2021, torej pred začetkom ruske agresije.
Šok ob vojni se je v prvih mesecih odrazil predvsem v visoki rasti cen energentov in surovin, kar je z naraščanjem uvoznih cen dodatno krepilo inflacijo. Kljub povečanju blagovne menjave z Rusijo je bil učinek vojne na slovensko gospodarstvo predvsem negativen, ugotavlja Umar.
Velik skok uvoza ruskega utekočinjenega plina
Zahod je po ruskem napadu na Ukrajino veliko stavil na gospodarske sankcije, ki naj bi ustavile ruski vojaški stroj, a za zdaj kakšnega vidnega učinka teh sankcij ni. Kot piše spletna stran Izvozno okno, je pretok plina po evropskih plinovodih iz Rusije od izbruha vojne upadel na zgodovinsko nizko raven, vendar pa so pošiljke ohlajenega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) z vsega sveta, vključno iz Rusije, nadomestile ta izpad, saj LNG ni podvržen sankcijam EU.
Države članice EU so v prvih sedmih mesecih 2023 kupile več kot polovico ruskega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) na trgu, kaže analiza podatkov Kplerja, ki spremlja pomorski in tankerski promet.
Uvoz ruskega utekočinjenega plina v EU se je od invazije na Ukrajino povečal za 40 odstotkov. To je veliko večja rast od svetovnega povprečnega povečanja ruskega uvoza LNG, ki znaša šest odstotkov. Države članice EU so v prvih sedmih mesecih 2023 kupile več kot polovico ruskega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) na trgu, kaže analiza podatkov Kplerja, ki spremlja pomorski in tankerski promet.
Evropa ne prepoveduje uvoza LNG, ampak ga zgolj odsvetuje. Vendar pa je porast uvoza LNG v nasprotju s ciljem EU, da do leta 2027 ne bo več odvisna od ruskih fosilnih goriv.
Dunaj jezen zaradi besed o "krvavem denarju"
Ta teden je prav zaradi uvoza ruskega plina izbruhnil diplomatski spor med Avstrijo in Evropsko komisijo. Vodja predstavništva Evropske komisije v Avstriji, Nemec Martin Selmayr, ki je bil do leta 2018 vplivni vodja kabineta takratnega predsednika Evropske komisije Jeana-Clauda Junckerja, je na nekem dogodku na Dunaju v sredo zvečer po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA dejal: "O moj bog, 55 odstotkov avstrijskega plina še naprej prihaja iz Rusije. /…/ Krvavi denar se dnevno pošilja v Rusijo."
Avstrijsko zunanje ministrstvo je zaradi teh besed Selmayrja povabilo na pogovor. Odzvala se je tudi Evropska komisija, ki je Selmayrjevo izjavo označila za obžalovanja vredno in neprimerno za vodjo njihovega predstavništva v Avstriji. Selmayr bo tudi moral poročati o svoji izjavi Evropski komisiji.