Z zmanjšanjem šestih zdravstvenih tveganj bi preprečili 37 milijonov prezgodnjih smrti

Najnovejša mednarodna študija pod vodstvom znanstvenikov z univerze Imperial Collegea v Londonu je ocenila, kako doseči globalno dogovorjene cilje za šest pomembnih zdravstvenih tveganj med letoma 2010 in 2025, da se zmanjša število smrtnih žrtev, ki jih povzročajo štiri nenalezljive kronične bolezni. Te so rak, sladkorna bolezen, pljučne bolezni ter bolezni srca in ožilja, zlasti bolezni srca in možganska kap.

Generalna skupščina Združenih narodov je septembra 2011 odločila, da je prezgodnjo umrljivost zaradi nenalezljivih bolezni do leta 2025 treba zmanjšati za 25 odstotkov, Svetovna zdravstvena organizacija pa je nato oblikovala akcijski načrt za dosego teh skupnih ciljev.

Omenjena študija je po mnenju znanstvenikov pokazala, da sta nujno potrebna večja pomoč in pritisk pri izvajanju teh ciljev v državah z nizkimi in srednjimi dohodki, da bi se izognili vedno večjemu številu smrtnih primerov zaradi kroničnih nenalezljivih bolezni v najrevnejših državah.

Rak, sladkorna in pljučna bolezen ter bolezni srca in ožilja bi lahko leta 2025 ubile že 39 milijonov ljudi Mednarodna raziskava je namreč pokazala, da so omenjene štiri kronične bolezni leta 2010 ubile več kot 28 milijonov ljudi, število pa naj bi se v letu 2025 predvidoma povečalo na 39 milijonov, če se ne bo ustrezno ukrepalo.

Prezgodnje smrti zaradi teh bolezni bi lahko preprečili, če bi zmanjšali:

• uporabo tobaka na od 30 do 50 odstotkov, • pitje alkohola za deset odstotkov, • vnos soli za 30 odstotkov in • zaustavili naraščanje debelosti in razširjenosti sladkorne bolezni.

Če bi kajenje zmanjšali za 50 odstotkov, ob upoštevanju drugih ukrepov, bi tveganje za predčasno smrtnost zaradi omenjenih kroničnih nenalezljivih bolezni zmanjšali za skoraj 25 odstotkov pri moških in 20 odstotkov pri ženskah, kar pomeni skoraj 43 milijonov smrtnih žrtev med letoma 2010 in 2025.

Najopaznejše rezultate naj bi beležile države z nizkimi oz. srednje visokimi dohodki Najopaznejše rezultate ob upoštevanju teh ukrepov naj bi imele države z nizkimi oz. srednje visokimi dohodki, saj države z visokim dohodkom v okviru svojih politik že izvajajo te ukrepe, vključno z davki na tobak in alkohol, prepovedmi kajenja na javnih mestih, prehranskimi smernicami itd.