Sobota, 19. 1. 2019, 10.57
5 let, 10 mesecev
Zakaj slovenski šolarji nosijo pretežke torbe #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,31
11
Da imajo slovenski otroci pretežke torbe, je dejstvo, ki ga dobro poznajo vsi starši. Tako težke, da so nevarne za njihov zdravi razvoj. Povprečna teža torbe znaša neverjetnih deset kilogramov, zdrava teža za osemletnika pa je tri kilograme.
Predsednik republike Borut Pahor je te dni od petošolke Mie prejel prošnjo za pomoč. Pisala mu je zaradi šest kilogramov težke šolske torbe, ki ji povzroča bolečine v ramenih.
Ekipa Planet TV je obiskala drugošolce v Osnovni šoli Alojzija Šuštarja v Ljubljani. Učenci so ob spremstvu učitelja telovadbe pokazali vaje za zdravo hrbtenico, s katerimi morajo blažiti negativne posledice pretežkih torb.
Zdravje šolarjev je ogroženo
Da je zdravje učencev zaradi bremena, ki ga nosijo na ramah, res ogroženo, potrjujejo tudi strokovnjaki. "Zaradi pretežkih torb se znižajo medvretenčne ploščice, predvsem v ledvenem delu hrbta, položaj hrbtenice se pomakne nekoliko naprej, medenica pa se zravna," so po besedah travmatologa Uroša Tominca pokazale izkušnje.
Tominc še opozarja na pravilno nošnjo šolskih torb. "Obe naramnici morata biti enako napeti, spodnji del nahrbtnika pa mora biti v višini pasu," svetuje zdravnik.
Vse obsežnejši učni načrti
Melita Kuhar, socialna pedagoginja in svetovalka za vzgojo otrok in mladostnikov, nima pravega odgovora na vprašanje, zakaj slovenski otroci nosijo pretežke torbe. "Dejstvo pa je, da se učni načrti širijo in imajo otroci vsako leto predpisane obsežnejše učne načrte," ugotavlja.
Ob tem se ji zdi bizarno, da morajo starši po svoji službi doma oddelati še en delovnik s svojim otrokom. V svetovalnici od staršev pogosto posluša, da "s svojim otrokom še enkrat delajo osnovno šolo".
"Ker starši otrokom doma pomagajo, so zahteve učiteljev vedno večje. Vrtimo se v začaranem krogu," pojasnjuje socialna pedagoginja Melita Kuhar.
"Pri mladih je treba opazovati, kje so dobri in kaj jih zanima. Spodbujati bi jih bilo treba na področjih, kjer so dobri, na slabših področjih pa jim zagotoviti minimum. Slovenski šolski sistem, ki zbija samozavest, pa učence na dobrih področjih pusti, na slabših pa navali nanje," je prepričan raziskovalec in publicist Srečo Zakrajšek.
Je čas za spremembo sistema?
Zakaj so v današnjem šolstvu enako pomembni vsi predmeti? Glasbena in likovna vzgoja sta na primer enako pomembni kot matematika in angleščina. Kuharjeva se strinja, da zagotovo ne gre za uravnotežen pristop. "A če pogledamo paradigmo sodobnih staršev, ki stremijo k temu, da se otrokom čim več dovoli in imajo možnost razvijati vse svoje talente, predvidevam, da tudi starši pristajajo na enačenje predmetov in vse večjo zahtevnost. Ko se starši z otroki učijo, del odgovornosti za njihov uspeh prevzemajo tudi sami. Ker jim doma pomagajo, so zahteve učiteljev vedno večje. Vrtimo se v začaranem krogu," pojasnjuje Kuharjeva.
Kuharjeva se strinja, da je čas za korenito spremembo učnega sistema. "Morda lahko starši in mediji skupaj poiščejo konsenz, kaj bi bilo zdravo za naše otroke," še sklene Kuharjeva.
11