Četrtek, 28. 11. 2024, 13.40
6 ur, 23 minut
Živčec Kalan poziva državo k usmeritvi, kaj z vzorci Biobanke
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,09
"V tem poslu ni milijonskih zaslužkov, če bi bili, podjetje Biobanka ne bi propadlo," je Gordana Živčec Kalan dejala na očitke, da želi služiti na plečih tistih, ki so za shranjevanje vzorcev že plačali Biobanki.
Direktorica podjetja GaiaCell Gordana Živčec Kalan je na današnji novinarski konferenci pozvala ministrstvo za zdravje, naj vendarle odloči, kaj naj se zgodi z vzorci popkovnične krvi, ki so pri podjetju pristali po propadu Biobanke. Kritična je bila tudi do predloga pravilnika, ki naj bi omejil dostop do zdravljenja z naprednimi tehnologijami.
Podjetje Biobanka, ki je 16 let shranjevalo vzorce več tisoč otrok, je namreč zaradi finančnih težav prenehalo delovati. Ker ni zmoglo odplačati posojila enemu od podjetij Živčec Kalan, so njihove posode z vzorci vred pristale pri podjetju GaiaCell.
Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) je odločila, da bi vzorce moralo prevzeti podjetje Celica, a se je to na odločbo pritožilo in je ni izvršilo, saj da nima zmogljivosti za to.
Shranjevanje vzorcev prinaša visoke stroške
"Dokler o zadevi ne bo končno odločeno, ne moremo niti do dokumentacije, da bi lahko starše obvestili o njihovih možnostih," je danes dejala Živčec Kalan. Potrdila je, da v času, ko so te posode pristale pri njih, podjetje GaiaCell ni imelo dovoljenja za shranjevanje teh vzorcev, a so jih vseeno shranili iz etičnih razlogov, saj da bi sicer vzorci propadli.
Izpostavila je visoke stroške shranjevanja, med drugim elektrike, in dejstvo, da vzorci že od leta 2022 niso zavarovani, tudi GaiaCell pa zanje ne more urediti zavarovanja, saj niso njihovi, ampak last staršev. "Nimamo pravne podlage za shranjevanje," je priznala, a zagotovila, da so vzorci shranjeni varno.
Ustanovitelj propadle Biobanke zdaj na GaiaCell
Pri pridobivanju znanja, kako vzdrževati posode in vzorce, jim je pomagal tudi ustanovitelj Biobanke Miomir Kneževič, ki je zdaj zaposlen v GaiaCell. "On je bil eden od ustanoviteljev pred 17 leti, a že 11 let nima nič z Biobanko," je dejala in dodala, da brez njegovega znanja ti vzorci danes ne bi bi bili več na razpolago.
Na vprašanje, koliko časa bodo še shranjevali vzorce, ni jasno odgovorila. Namesto tega je poudarila, da potrebujejo usmeritev in odločitev ministrstva za zdravje, ki je po njenem mnenju pristojno, da odloči, kako naprej.
V Sloveniji ni dovolj zmogljivosti
Je pa zagotovila, da je podjetje GaiaCell pripravljeno shranjevati vzorce in da ima za to tudi dovolj zmogljivosti. Podjetju Celica, ki ga vodi Robert Zorec, je država oziroma Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) naložila, da mora prevzeti vzorce, a tega zaradi premajhnih shranjevalnih zmogljivosti niso naredili.
Podjetju Celica so v GaiaCell, da bi rešili zadevo, tudi ponudili, da jim dajo opremo in prostore v najem, je dejala Živčec Kalan, a dodala, da Celica ponudbe ni sprejela. Če bi jo, bi Celica po njenih besedah izvršila odločbo JAZMP, podjetje GaiaCell pa bi lahko postalo rezerva. Vsako podjetje, ki shranjuje tak material, mora imeti namreč pogodbo z nekim drugim podjetjem, da v primeru, če preneha delovati, to drugo podjetje prevzame vzorce. "A v Sloveniji ni podjetja z dovolj zmogljivostmi. Če bomo mi prevzeli vzorce, bomo morali to rezervno podjetje iskati v tujini, kar ni dobro. Moj cilj je, da vzorci ostanejo v Sloveniji," je dejala Živčec Kalan.
Biobanka kot piramidna shema?
Če bi se starši odločili pustiti vzorce pri njih, bi jih shranjevali po ceni okoli 20 evrov mesečno, s popusti za dodatnega otroka. Pripravljeni so tudi na dogovore s tistimi, ki so se morda znašli v finančni stiski. "V tem poslu ni milijonskih zaslužkov, če bi bili, podjetje Biobanka ne bi propadlo," je dejala na očitke, da želi služiti na plečih tistih, ki so za shranjevanje vzorcev že plačali Biobanki.
Ravnanje Biobanke je opisala kot piramidno shemo, "ko obljubiš nekaj, česar ne moreš izpolniti". A je to stvar organov pregona, meni.
Po njenem mnenju pravilnik posega v ustavno pravico svobodnega odločanja o zdravljenju in preprečuje tehnološki razvoj ter bo podjetja, ki se ukvarjajo z biotehnologijo, pripeljal do tega, da bodo svojo dejavnost selila v tujino.
