Spotkast
Ponedeljek, 6. 1. 2025, 22.25
1 dan, 11 ur
Spotkast z Igorjem Harbom
Ivan Novak, Laibach: Smo v zelo totalitarnem obdobju #Spotkast
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,32
Ivan Novak je ustanovni član skupine Laibach, enega mednarodno najprepoznavnejših slovenskih glasbeno-umetniških projektov. Skupina je bila ustanovljena leta 1980 v Trbovljah in je kmalu pustila močan pečat ne le na slovenski in jugoslovanski, temveč tudi na evropski glasbeni sceni, umetniške presežke pa nizajo še danes. Lani denimo s simfonijo Alamut, letos s sodelovanjem v gledališki predstavi Sveta Ivana Klavniška. Politično provokatorstvo, nedovoljeno tavanje po Pjongjangu, obtožbe o simpatiziranju z nacizmom in okupacija slovenske glasbene scene so le nekatere teme, ki sva jih odprla v Spotkastu.
Eno prvih vprašanj se nanaša na zloglasni zagrebški koncert iz leta 1982, ki je privedel do prepovedi Laibacha (in posledično ustanovitve NSK), po tem, ko so na odru čez podobo Josipa Broza Tita projicirali pornografsko vsebino.
Novak natančno razloži koncept njihovega peturnega nastopa, ki je poleg glasbe vseboval tudi vizualne elemente: "Med koncertom smo vrteli znameniti dokumentarni film Revolucija še traja o uspehih Jugoslavije, o tem, kako je tukaj fajn, s podobami kongresov, Portoroža, Bleda, Tita in tako naprej. Ta propagandni film smo apropriirali in prek njega vrteli še pornografsko sceno. Zakaj? Ker ta propaganda ni imela veliko zveze z resnico, ker je Jugoslavija takrat radikalno razpadala tako ekonomsko kot politično in smo to propagando razumeli kot pornografijo … Nakar je seveda prišlo do problema. Najprej so prišli redarji, nato policija, potem vojaška policija … potem so nas okoli treh dobesedno zvlekli z odra in to smo vzeli kot del performansa."
Ivan Novak je ustanovni član Laibach, enega mednarodno najprepoznavnejših slovenskih glasbeno-umetniških projektov.
Dan svobode v Pjongjangu
Leta 2015 je bil Laibach prva "zahodna" skupina, ki je imela koncert v Severni Koreji, kot so to komentirali mednarodni mediji, kar je bilo zabavno, saj so bili skozi vso kariero deležni oznake, da prihajajo z "Vzhoda". Takrat je Ivan Novak skoraj povzročil mednarodni incident, ko je med pripravami na koncert v nasprotju z navodili odšel na samostojen sprehod po Pjongjangu.
To je prikazano tudi v dokumentarnem filmu Dan osvoboditve kot grozna kršitev pravil in velika nevarnost, a Novak ta incident opiše drugače: "Pred hotel sem šel na cigareto, in ko sem videl, da nimam nikogar na repu, sem šel iz parka, do glavne ceste, jo prečkal in nato po mestu. Lepo sem se sprehajal, ljudje so bili prijazni, nekateri so me malo grdo gledali, ampak večina ne. Otroci so se igrali, starši so jih čuvali – ne verjamem, da je bila to predstava zgolj zame, ker je bilo po vsem mestu tako. Nato sem se obrnil in šel nazaj, in ker je bila ura že več kot osem in bi morali na slavnostno večerjo, so opazili, da me ni, in naredili paniko ter za mano poslali policijo, skorajda tudi vojsko."
V Pjongjangu je skoraj povzročil mednarodni incident.
Kar je bilo naše izhodišče, je postalo pravilo
Kot ena najinovativnejših in najprodornejših glasbenih skupin 20. stoletja ima Laibach edinstven vpogled v razvoj glasbe. Kot razloži Novak: "Industrijska glasba se nam je v 80. letih zdela logična, ker so bile Trbovlje polne te industrijske etike, politike in estetike. Ker smo od tam, smo si rekli, da bo to pač naše izhodišče in bomo namesto kitar in bobnov uporabljali industrijske zvoke, repeticijo, torej ambient nekega prostora in časa, kar je postala naša osnovna estetska paradigma. Pozneje se je ta razširila po svetu in je prišlo do denimo rejva, ki je ena sama repeticija teh tehno zvokov. Kar je bilo za nas izhodišče, za druge pa eksotika, je postalo pravilo."
Do sodobne glasbe pa je Novak precej bolj kritičen: "Ne glede na to, da ljudje verjamejo, da delajo zelo emotivno glasbo, vemo, da je večina glasbe narejena industrijsko, da glasba še nikoli ni bila tako podobna sami sebi kot zdaj. Algoritmi poskrbijo, da se ne dogaja nič presenetljivega in smo v zelo totalitarnem obdobju – kar je tudi zelo zanimivo."
"Glasba še nikoli ni bila tako podobna sami sebi kot zdaj. Algoritmi poskrbijo, da se ne dogaja nič presenetljivega."
Kje se Laibach konča in začne slovenska glasbena scena?
Če si ogledamo seznam slovenskih glasbenikov, ki so sodelovali s skupino Laibach, naletimo na več kot sto imen od Slavka Avsenika mlajšega do Janeza Dovča in Maje Keuc, praktično vso slovensko glasbeno sceno. Novak razloži, kako se je to zgodilo: "Ljudje in predvsem mediji hočejo vedeti, kdo je kdo, tako da smo se odločili napisati vse ljudi, ki so sodelovali z nami – najbrž smo jih sicer navedli samo polovico –, nakar je prišlo do drugega efekta, ko so vsi rekli, kaj pa je zdaj to, saj to je vendar celotna slovenska scena? In tako da smo prišli do tiste sintagme: Mi vsi smo Laibach."
