Spotkast
Torek, 22. 10. 2024, 0.49
4 tedne
Spotkast: Bojan Tepeš, vodja projekta TOGAS
Skoraj polovica svetovne populacije je pozitivna na okužbo s to bakterijo #Spotkast
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,13
"Bodite proaktivni glede svojega zdravja. Bodite pametni zase, saj boste v primeru testiranja dokončno vedeli, ali imate okužbo z bakterijo Helicobacter pylori (H. pylori). In če jo imate, jo bomo odpravili, s tem pa ne bo tveganj za nastanek raka na želodcu," v tokratnem podkastu na Siol.net gastroenterolog Bojan Tepeš poziva predvsem mlade, naj se odzovejo vabilu na testiranje pilotnega projekta v Sloveniji. Vsako leto pri nas namreč odkrijejo nekaj manj kot 500 novih primerov raka na želodcu in okužbo z bakterijo, ki povzroča tega raka, naj bi imela kar četrtina Slovencev, med njimi pa jih okoli 80 odstotkov sploh nima simptomov. "Ta bakterija ima neverjetno sposobnost prilagoditve na življenje v želodcu. Ne samo, da ji do živega ne more kislina, naučila se je manipulirati tudi z imunskim sistemom," opozori naš sogovornik, ki med drugim razkrije tudi, kako učinkovito je zdravljenje, če okužbo ugotovimo pravočasno.
Strategija presejanja in zdravljenja je najučinkovitejši in najcenejši pristop za zmanjšanje umrljivosti zaradi raka želodca, poudari gastroenterolog Bojan Tepeš. Nacionalni inštitut za javno zdravje je v sodelovanju z Zdravstvenim domom Ljubljana k pilotnemu projektu TOGAS pozval šest tisoč zavarovancev, starih od 30 do 34 let.
"Pri mladih je učinek ozdravitve okužbe najboljši. Ne glede na to, koliko je nekdo star, če odkrijemo okužbo in jo ozdravimo, zmanjšamo tveganje za nastanek raka na želodcu in druge bolezni, ki jih bakterija povzroča, to so predvsem razjede, dispepsije in podobno. Zakaj je učinek pri mlajših največji? Ker ta starostna skupina zelo verjetno nima predrakavih sprememb sluznice, ki nastanejo po tridesetih, štiridesetih letih od začetka okužbe, zaradi česar bi bil učinek takega preventivnega programa pri mlajših največji. Če in ko bomo enkrat v Sloveniji pripravljeni na nacionalni program presejanja na okužbo s H. pylori, naj bi bil program namenjen celotni odrasli populaciji," Tepeš uvodoma pojasni, zakaj so k testiranju vabljene predvsem mlade osebe.
Petletno preživetje po postavitvi diagnoze rak želodca je v Sloveniji okoli trideset odstotkov.
Simptomi, ki jih pogosto ni
Kako vemo, da se v našem telesu vendarle nekaj dogaja, da je z želodcem nekaj narobe? Pri 80 odstotkih simptomov ni, pri preostalih 20 odstotkih pa se enkrat v življenju pojavi bolezen, ki je posledica okužbe s H. pylori, opozori Tepeš.
"Kadar gre za razjede želodca in dvanajstnika, so seveda to bolečine, ki nastopajo takoj po jedi ali nekaj ur po jedi. Kadar gre za dispepsijo, ti ljudje čutijo nekakšno tiščanje v želodcu po jedi ali na primer zmanjšano možnost uživanja hrane, tudi pekoče bolečine po jedi. Kar zadeva maligne bolezni, lahko ta bakterija povzroči malt limfom, ki je na srečo redkejši, pa tudi adenokarcinom želodca, ki se začne pojavljati po 40., 45. letu starosti in z leti narašča. Problem raka želodca je v tem, da če je rak na vhodu ali na izhodu želodca, so simptomi bolj zgodnji, če pa je rak 'v telesu želodca', so simptomi, kot so bolečine, hujšanje in krvavitve, relativno pozni."
Trenutno lahko v Sloveniji operirajo le polovico takih z diagnozo raka na želodcu. Petletno preživetje po postavitvi diagnoze je okoli trideset odstotkov.
Preprosto testiranje, ki nič ne boli
"Najprej vzamemo vzorec krvi, in če ugotovimo, da protiteles proti bakterijski okužbi posamezniki nimajo, končajo udeležbo v tem programu. Drugi, ki so pozitivni na protitelesa, gredo na dihalni test – pihajo zrak v dve epruveti, popijejo tekočino, podobno oranžadi, počakajo pol ure in znova pihajo. Pozitiven rezultat pomeni, da je bakterija trenutno živa in povzroča vnetje v želodcu, in tak dobi antibiotično zdravljenje," oriše Tepeš.
Najpogostejša okužba pri ljudeh, ki jo je treba zdraviti
Okužba s H. pylori je najpogostejša okužba pri ljudeh na svetu, pozitivnih je kar 43,5 odstotka populacije, v Sloveniji okoli 25 odstotkov. "Ta bakterija ima neverjetno sposobnost prilagoditve na življenje v želodcu. Ne samo, da ji kislina ne more do živega, naučila se je tudi manipulirati z imunskim sistemom. Na površini ima antigene, ki so podobni antigenom krvnih skupin. Zaradi tega lokalni imunski odgovor te okužbe ne more odstraniti. To se je verjetno zgodilo skozi tisoče let, saj je bakterija v naših želodcih že tisočletja," pravi Tepeš, ki v nadaljevanju razkrije, kdo od spolov pogosteje zboli za rakom in kakšna je razlika pri okužbi.
Podrobno razloži tudi, kdaj se običajno pojavi okužba in kako se prenaša.
Znak za skrb je lahko tudi podatek, da je nekdo v družini že imel raka želodca. Te družine so bolj ogrožene, opozori Tepeš, zato taki družini svetujejo, da se na okužbo H. pylori testirajo vsi družinski člani.
Vemo, zakaj rak na želodcu nastane, in vemo, kako bi se ga dalo preprečiti, opozori Tepeš.
Če ni težav, še ne pomeni, da ni okužbe
V okviru Zdravstvenega doma Ljubljana so k testiranju povabili šest tisoč ljudi. Okoli 1.600 jih je že opravilo odvzem krvi za testiranje na okužbo, Več kot 300 udeležencem so sporočili, da z bakterijo Helicobacter pylori niso okuženi. Na testiranju krvi so zabeležili 14-odstotni delež pozitivnih rezultatov. Pri 200 pacientih so že opravili dihalni test, s katerim potrdijo akutno okužbo. Ta je bila potrjena pri 88 odstotkih teh pacientov. Tepeša vprašamo, mar to niso dovolj zgovorni podatki, naj se povabljeni vendarle odzovejo vabilu, ki ga prejmemo po pošti?
"Vsekakor. To so natančni rezultati, ki pa se bodo seveda še spreminjali. Predvsem glede odzivnosti upamo, da se bodo še nekoliko dvignili. Ni pa nikoli prevečkrat poudarjeno, da gre za okužbo, ki pri večini ne povzroča simptomov. Torej dejstvo, da trenutno nekdo nima težav, še ne pomeni tudi, da resnično okužbe ni. Seveda pa poskušamo nekako razumeti predvsem to mlajšo populacijo, da o tem programu, o tej okužbi, o raku na želodcu, morda še ne vedo dovolj. Ne gre za nikakršen 'bav bav', temveč preprosto testiranje iz krvi. In če je ta test pozitiven, samo pihanje zraka v aparat po zaužitju obroka. V programu ni nobenih groznih preiskav, ni nobenih gastroskopij, nobenega jemanja vzorca in podobno."
Program presejanja na okužbo s Helicobacter pylori in zdravljenja okužbe je znanstveno dokazano učinkovit in cenovno najugodnejši pristop k preprečevanju raka želodca, kar priznavata tudi SAPEA in Evropska komisija. V projektu TOGAS bomo preizkusili izvajanje tega programa v šestih državah članicah EU ter skupaj z IARC in drugimi strokovnjaki pripravili mednarodna priporočila za program primarne preventive raka želodca.
Samotestiranje, da ali ne?
Z gostom tokratnega podkasta sva spregovorila tudi o samotestiranju na okužbo s H. pylori in kako zanesljivi so ti testi.
"S strokovnega stališča je treba povedati, da so testi, ki so na voljo v lekarnah, zelo slabo občutljivi in natančni v približno od 60 do 70 odstotkih. Torej, če se nekdo samotestira in je pozitiven, verjetno bakterijo ima. Mi vsekakor svetujemo potrditev z dihalnim testom in potem uvedbo antibiotikov," svetuje Tepeš in doda, da če je pri samotestiranju izvid negativen, je to sporočilo realno v približno od 30 do 40 odstotkih. "Gre torej za lažno negativen test in potem dejansko ne vemo, pri čem smo."
Eden pogostejših rakov v Sloveniji
Rak želodca je četrti najpogostejši rak po stopnji smrtnosti v svetu, peti po pogostnosti. Letno na novo zboli okoli milijon ljudi, umre jih okoli 760 tisoč.
"Je eden pogostejših rakov v Sloveniji in spada med tri vrste rakov, ki so posledica kroničnih okužb. Imamo torej okužbo s H. pylori in rak želodca, drugi je Humani papiloma virus (HPV), ki lahko povzroči raka materničnega vratu, na tretjem mestu je rak jeter zaradi okužbe s hepatitisom B ali C. Cepljenje proti HPV že poznamo, tudi proti hepatitisu B. Pri hepatitisu je podobna zgodba kot pri H. pylori. Imamo odlične metode zdravljenja, a tako okužba s H. pylori kot kronična okužba s hepatitisom je v začetni fazi velikokrat asimptomatska in je pač treba aktivno iskati te bolnike," med drugim še pojasni Tepeš.
Bodite proaktivni glede svojega zdravja. Bodite pametni zase, poziva profesor Bojan Tepeš.
