Ukrajinsko podjetje Kyivstar po napadu deloma obnovilo delovanje omrežja

19.58 Ukrajinsko podjetje Kyivstar po napadu deloma obnovilo delovanje svojega omrežja

Največje ukrajinsko telekomunikacijsko podjetje Kyivstar je danes popoldne, približno 30 ur po obsežnem kibernetskem napadu, deloma obnovilo delovanje svojega omrežja. Dodalo je, da bosta dostop do mobilnega interneta in pošiljanje sporočil SMS ponovno omogočena v naslednjih 24 urah, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Podjetje Kyivstar, ki ima 24,3 milijona naročnikov, je bilo v torek tarča kibernetskega napada. Kot je pojasnil generalni direktor podjetja Oleksandr Komarov, je bil namen napada predvsem čim večje uničenje infrastrukture za informacijsko tehnologijo. "Ta cilj so delno dosegli," je dodal. Zaradi napada so bile onemogočene mobilne komunikacije in dostop do interneta, podatki potrošnikov pa niso bili ogroženi, je v torek zatrdilo podjetje.

Motnje v omrežju so prizadele več storitev in podjetij v državi. Oblasti v mestu Sumi so denimo opozorile, da sistem za opozarjanje pred zračnimi napadi začasno ne bo deloval. Tiskovni predstavnik banke PrivatBank Oleg Serga pa je sporočil, da je bilo moteno delovanje nekaterih storitev banke.

Ukrajinska varnostna služba SBU je medtem danes sporočila, da je odgovornost za napad že prevzela skupina ruskih hekerjev, ki naj bi pripadala ruski vojaško obveščevalni službi (GRU), poroča francoska tiskovna agencija AFP.

17.13 Danska napovedala nov paket vojaške pomoči za Ukrajino

Danska vlada bo zagotovila nov paket vojaške pomoči za Ukrajino v vrednosti skoraj milijarde evrov, je napovedala danska premierka Mette Fredriksen, ki se je skupaj z drugimi voditelji nordijskih držav danes v Oslu srečala tudi z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Predlog danske vlade bo sicer moral potrditi še parlament.

Fredriksenova je na skupni novinarski konferenci v norveški prestolnici povedala, da bo njena vlada dodaten paket pomoči v danskem parlamentu predstavila v četrtek. Če bodo poslanci paket podprli, bo Danska lahko Ukrajini zagotovila tisto, kar trenutno najbolj potrebuje – strelivo, tanke, brezpilotne letalnike in drugo vojaško opremo, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

"Zdaj ni čas, da bi se naveličali vojne, ki jo pogumni ukrajinski vojaki bijejo vsak dan ... Podpirali bomo ukrajinski boj, dokler bo to potrebno," je še dejala danska premierka, ki se je danes v Oslu sestala z voditelji Švedske, Finske, Islandije in Norveške. Slednja je prav tako napovedala, da bo Ukrajino podprla z dodatnimi tremi milijardami kron oziroma okoli 250 milijoni evrov.

Voditeljem nordijskih držav, ki so znova poudarili, da bodo še naprej podpirali Ukrajino, se je danes nepričakovano pridružil tudi Zelenski. Pred prihodom v Oslo se je ukrajinski predsednik mudil v ZDA, kjer mu ni uspelo prepričati razdeljenih kongresnikov, naj potrdijo dodatnih 61 milijard dolarjev vojaške pomoči Ukrajini.

15.45 Scholz posvaril pred pešajočo podporo Ukrajini

Nemški kancler Olaf Scholz je danes posvaril pred pešajočo podporo Ukrajini v boju proti ruski agresiji. Dan pred vrhom EU, na dnevnem redu katerega bo tudi nova pomoč za Kijev, je zagotovil dolgotrajno finančno podporo Nemčije. Zavzel se je tudi za dejavnejšo vlogo EU pri iskanju rešitve za Bližnji vzhod po koncu vojne. "Gre za varnost Evrope in prednostno nalogo Nemčije," je glede pomoči Ukrajini v bundestagu dejal Scholz, ki je menil, da je skoraj dve leti po začetku agresije ruski predsednik Vladimir Putin "tako kot prej odločen Ukrajino vojaško spraviti na kolena".

Pri tem po njegovih besedah Putin računa na to, da bo mednarodna podpora Ukrajini popustila, nevarnosti, da bi se ta kalkulacija izšla, pa ne gre izključiti, je dejal in spomnil na težave ameriškega predsednika Joeja Bidna pri poskusih potrditve novega paketa pomoči v višini 61 milijard dolarjev.

Glede dogajanja na Bližnjem vzhodu je Scholz znova potrdil pravico Izraela do samoobrambe, obenem pa se je zavzel za aktivnejšo vlogo EU po koncu vojne v Gazi. Foto: Reuters

V Evropski uniji se sicer po njegovih besedah skoraj vse države strinjajo o potrditvi dodatnih 50 milijard evrov – v obliki nakazil in posojil – za Ukrajino, ni pa še dogovorjen način izvedbe pomoči. "Zlasti Madžarska se še ni strinjala," je dejal po poročanju tujih tiskovnih agencij. 

Madžarski premier Viktor Orban namreč glede Ukrajine nasprotuje obema temama na dnevnem redu vrha – tako začetku pristopnih pogajanj kot nadaljnji finančni podpori tej državi. 

Novo pomoč Ukrajini zagotavlja tudi dogovor o proračunu za prihodnje leto, ki ga je nemška koalicija davi dosegla v zadnjem trenutku in s tem končala proračunsko krizo, zaradi katere je bila nemška vlada pod velikim pritiskom.

Glede dogajanja na Bližnjem vzhodu je Scholz znova potrdil pravico Izraela do samoobrambe, obenem pa se je zavzel za aktivnejšo vlogo EU po koncu vojne v Gazi. "Takrat bo šlo za to, kakšna bi bila lahko trajnejša varnostna ureditev. Mislim, da bi se morala Evropa vključiti v to razpravo," je dejal in dodal, da mora vsakršna ureditev državljanom Izraela zagotoviti zanesljivo zaščito.

Ob zaključku njegovega nagovora je vodja opozicijskih krščanskih demokratov (CDU) Friedrich Merz Scholza pozval, naj med poslanci preveri podporo svoji politiki. Predlagal mu je, naj nedavno predstavljen paket reform migracijske zakonodaje preveri z glasovanjem o zaupnici v začetku prihodnjega leta, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

14.05 Orban vztraja pri stališčih glede Ukrajine

Morebitna odmrznitev evropskih sredstev, ki naj bi se obetala Madžarski, ne bo vplivala na njeno stališče o začetku pristopnih pogajanj z Ukrajino in nadaljnji finančni pomoči tej državi, je pred četrtkovim vrhom EU zatrdil madžarski premier Viktor Orban. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je že napovedal nadaljnja posvetovanja z njim.

Madžarski premier vztraja pri svojem nasprotovanju začetku pristopnih pogajanj z Ukrajino, o čemer bodo na vrhu v prihodnjih dneh odločali voditelji. Prav tako nasprotuje nadaljnji makrofinančni pomoči Kijevu v okviru večletnega finančnega okvirja EU v višini 50 milijard evrov, kar je tudi na dnevnem redu vrha EU. "Glede politično pomembnih zadev nismo nikoli spremenili stališča na podlagi tega, ali smo prejeli finančno podporo ali ne," je v danes objavljenem intervjuju za madžarski provladni časnik Mandiner povedal Orban, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V Bruslju ob predvideni odmrznitvi približno desetih milijard kohezijskih sredstev in izplačilu iz mehanizma za okrevanje zatrjujejo, da to ni povezano z Orbanovim nasprotovanjem začetku pristopnih pogajanj z Ukrajino in nadaljnjo finančno pomočjo tej državi. Foto: Reuters

Njegov politični svetovalec Balazs Orban je sicer pred tem v pogovoru za bruseljski spletni portal Politico zatrdil, da je Budimpešta pripravljena umakniti veto, če bo Bruselj odmrznil vseh okoli 30 milijard evrov sredstev EU, namenjenih Madžarski. 

Michel je v luči Orbanovih besed danes v Bruslju napovedal nadaljnja posvetovanja z madžarskim premierjem pred vrhom. Ob tem je izrazil upanje, da bo prišlo do korakov naprej pri širitvi unije, in poudaril, da je najpomembneje, da EU ostane enotna.

Budimpešti se sicer po neuradnih informacijah v kratkem obeta odmrznitev približno desetih milijard evrov večinoma kohezijskih sredstev, potem ko je sprejela potrebno zakonodajo na področju neodvisnosti sodstva. S tem naj bi izpolnila del tako imenovanih horizontalnih pogojev, ki so osnova za izplačilo iz več evropskih skladov, tudi kohezijskega.

Kot so danes pojasnili na Evropski komisiji, odločitve še niso sprejeli, saj mora Madžarska enega od zakonov še objaviti v uradnem listu. Nato bodo ocenili, ali je s sprejeto zakonodajo dejansko izpolnila pogoje. Več kot polovica od okoli 21,7 milijarde evrov bo medtem v vsakem primeru ostala blokirana, saj Madžarska po neuradnih informacijah ne izpolnjuje horizontalnih pogojev na drugih področjih, kot sta azil in akademska svoboda.

V to vsoto je vštetih tudi 6,3 milijarde evrov kohezijskih sredstev, blokiranih v okviru mehanizma pogojevanja izplačila evropskih sredstev z vladavino prava. Za to se je Svet EU odločil zaradi kršenja načel vladavine prava na področjih javnega naročanja, učinkovitosti tožilstva in boja proti korupciji. Madžarski je poleg tega onemogočen dostop do približno 10,4 milijarde evrov sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost po pandemiji covida-19. V kratkem se ji sicer obeta okoli 920 milijonov evrov predplačila iz tega mehanizma. Za to ji ne bo treba izpolniti pogojev, ki sicer veljajo zanjo za izplačila iz mehanizma.

V Bruslju ob predvideni odmrznitvi približno desetih milijard kohezijskih sredstev in izplačilu iz mehanizma za okrevanje zatrjujejo, da to ni povezano z Orbanovim nasprotovanjem začetku pristopnih pogajanj z Ukrajino in nadaljnjo finančno pomočjo tej državi. Zagotavljajo, da delujejo v skladu z evropsko zakonodajo.

13.17 Norveška bo Ukrajini namenila dodatnih 250 milijonov evrov

Norveška bo Ukrajino podprla z dodatnimi tremi milijardami kron oziroma okoli 250 milijoni evrov, je danes med obiskom ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v Oslu sporočila norveška vlada. Denar bo namenjen vzdrževanju civilne infrastrukture v zimskem času. Obenem bo Norveška Kijevu namenila tudi dodatno opremo za zračno obrambo.

Zelenski se je na skupni novinarski konferenci s predsednikom norveške vlade Jonasom Gahrom Storejem Norveški zahvalil za stalno podporo. "Brez pomoči ne moreš zmagati," je poudaril ukrajinski predsednik.

Nordijske države so med glavnimi donatoricami Ukrajine od začetka ruske invazije februarja lani. Med drugim so ji zagotovile tanke, orožje in strelivo ter obljubile bojna letala F-16.

Norveška je Kijevu za obdobje med letoma 2023 in 2027 obljubila vojaško in civilno pomoč v vrednosti več kot šest milijard evrov. Del tega programa je tudi danes napovedanih 250 milijonov evrov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Zelenski se bo danes srečal še z norveškim kraljem Haraldom, udeležil pa se bo tudi vrha petih nordijskih držav – Danske, Finske, Švedske, Norveške in Islandije, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Pred prihodom v Oslo se je Zelenski mudil v ZDA, kjer mu ni uspelo prepričati razdeljenih kongresnikov, naj potrdijo dodatnih 61 milijard dolarjev vojaške pomoči Ukrajini. Po srečanju z njimi je dejal le, da je prejel pozitivne znake.

11.00 Von der Leynova v Evropskem parlamentu pozvala h krepitvi podpore Ukrajini

Poleg naše politične podpore Ukrajina potrebuje tudi trajno finančno pomoč, je v današnjem nagovoru v Evropskem parlamentu poudarila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Pred četrtkovim začetkom vrha voditeljev članic EU v Bruslju je predstavila štiri področja, ki naj bi jih zajemala revizija večletnega finančnega okvirja EU.

Von der Leynova je dejala, da so se razmere v Evropi od oblikovanja trenutnega finančnega okvira leta 2020 korenito spremenile, pri čemer je izpostavila vojno v Ukrajini in njene posledice. V tej luči je omenila milijone ukrajinskih beguncev, energetsko in prehransko krizo ter tudi inflacijske pritiske na svetovno gospodarstvo ob okrevanju po pandemiji covida-19.

"Ničesar od tega ni mogoče rešiti s preprostim prerazporejanjem denarja v proračunu, zato smo predlagali spremembe – sveženj štirih večjih posodobitev," je danes v Strasbourgu pojasnila predsednica Evropske komisije. Štiri področja, ki jih je omenila, so stabilna finančna podpora Ukrajini, boj proti ilegalnim migracijam, konkurenčnost in tehnične prilagoditve proračuna.

V svojem nagovoru je med drugim pohvalila Ukrajino za napredek pri sprejemanju reform na svoji poti proti članstvu v EU in domnevne ukrajinske uspehe na bojiščih. Ob tem je opozorila, da Kijev pred novo zimo težkega bojevanja potrebuje nadaljnjo podporo, Evropskemu parlamentu in članicam EU se je zahvalila za dosedanja prizadevanja na tem področju.

"Ukrajini želimo v naslednjih štirih letih zagotoviti stabilno in precejšnje financiranje. To bo zagotovilo zaupanje vlagateljev, ukrajinskim borcem pa dalo upanje. Ukrajini moramo dati tisto, kar potrebuje, da bo danes močna. Da bo lahko jutri še močnejša za pogajalsko mizo in se pogajala o pravičnem in trajnem miru," je dejala von der Leynova.

Njen današnji nagovor evropskih poslancev prihaja pred četrtkovim začetkom dvodnevnega vrha voditeljev držav članic EU v Bruslju, v ospredju katerega bosta predvidoma zlasti širitev unije in revizija njenega večletnega finančnega okvirja.

Komisija je v začetku novembra priporočila takojšen začetek pogajalskega procesa za Ukrajino in Moldavijo ter si prizadeva, da bi Kijev v naslednjih štirih letih prejel 50 milijard evrov finančne pomoči. Tako pristopnim pogajanjem z Ukrajino kot nadaljnji finančni podpori tej državi ostro nasprotuje predvsem madžarski premier Viktor Orban.

9.51 Zelenski v iskanju nadaljnje podpore prispel v Oslo

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes nenapovedano prispel v Oslo na srečanje z voditelji petih nordijskih držav, ki so med glavnimi donatorkami pomoči Ukrajini v boju proti ruski invaziji. Norveški premier Jonas Gahr Store mu je ob prihodu zagotovil, da bo Norveška še naprej podpirala Ukrajino v njeni obrambi.

Na Norveško je Zelenski prispel, potem ko mu v ZDA ni uspelo prepričati razdeljenih kongresnikov k potrditvi dodatnih 61 milijard dolarjev vojaške pomoči Ukrajini. Po srečanju z njimi je povedal samo, da je prejel pozitivne znake, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V Oslu se bo srečal s Storejem in nato še z voditelji petih nordijskih držav – Norveške, Švedske, Danske, Finske in Islandije. Foto: Reuters

V Oslu se bo srečal s Storejem in nato še z voditelji petih nordijskih držav – Norveške, Švedske, Danske, Finske in Islandije. Nordijske države so med glavnimi donatorkami Ukrajine od začetka ruske invazije februarja lani. Med drugim so ji zagotovile tanke, orožje in strelivo ter obljubile bojna letala F-16.

Švedska razmišlja o donaciji bojnih letal gripen. Norveška je Ukrajini za obdobje med letoma 2023 in 2027 obljubila vojaško ter civilno pomoč v vrednosti 6,8 milijarde evrov.

Ukrajinska vojska s protiofenzivo, ki jo je junija sprožila proti ruski invaziji, ni dosegla želenih rezultatov, zato skuša Zelenski pridobiti zaveznike za nadaljnjo pomoč, saj se med njimi pojavlja nasprotovanje. Med drugim ji nasprotuje del republikanskih kongresnikov v ZDA, ki zahtevajo sredstva za okrepitev nadzora na južni meji z Mehiko.

V okviru turneje je bil Zelenski v nedeljo v Argentini, kjer se je udeležil slovesne inavguracije novega argentinskega predsednika Javierja Mileija. Ob robu inavguracije se je pogovarjal z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom, ki sicer nasprotuje začetku pristopnih pogajanj Ukrajine z EU in grozi z vetom.

V Washingtonu se je Zelenski v torek v Beli hiši po kongresnikih sešel z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom. Po pogovorih sta znova poudarila, da je nadaljevanje ameriške pomoči Kijevu nujno za njegov uspeh v vojni proti Rusiji. Biden je pri tem opozoril, da bodo v primeru ruske zmage ogrožene vse zahodne demokracije.

Ponovil je, da je v torek odobril dodatnih 200 milijonov dolarjev pomoči za Ukrajino v topništvu in sistemih zračne obrambe, da pa bo do konca leta sredstev zmanjkalo, če kongres ne bo odobril nove pomoči.

6.56 Petdeset ranjenih v Kijevu 

V ruskem raketnem obstreljevanju na ukrajinsko prestolnico Kijev je bilo ponoči ranjenih najmanj 53 ljudi, med njimi osem otrok, je danes sporočil kijevski župan Vitalij Kličko. V bolnišnici se zdravi 20 ranjenih, tudi dva otroka. V obstreljevanju je bilo poškodovano stanovanjsko poslopje, tarča napada je bila tudi bolnišnica.

Rakete naj ne bi zadele predvidenih ciljev, saj so po navedbah ukrajinske vojske žrtve in škodo povzročili ostanki raket, ki jih je sestrelila protizračna obramba.

Župan Kličko je na družbenem omrežju Telgram sporočil, da je po padcu ostankov raket na območju bolnišnice nastal krater, eksplozije pa so bile tako silovite, da je z oken enega od poslopij pometalo stekla. Ena oseba je bila v bolnišnici ranjena, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Iz poškodovanega stanovanjskega poslopja so evakuirali več stanovalcev, medtem ko je bilo poškodovano tudi vodovodno omrežje na območju, je dodal. Po poročanju medijev je izbruhnil požar v devetnadstropni stolpnici na vzhodu mesta. Izbruhnilo je še več požarov, na številnih hišah so počila okenska stekla.

Mestna vojaška uprava je sporočila, da so ruske sile na mesto izstrelile deset balističnih raket, ki jih je vse prestregla in uničila protiraketna obramba. Škodo v milijonskem mestu so povzročili ostanki raket in protiletalskih izstrelkov, poročajo tuje tiskovne agencije.

Sporočili so še, da je protiraketna obramba ponoči uničila tudi deset ruskih dronov. Ukrajinske letalske sile so sporočile, da je šlo za brezpilotne letalnike iranske izdelave, ki so jih ruske sile izstrelile z območja zasedenega polotoka Krim. Skoraj vse so uničili v zračnem prostoru Odese.

To je bil drugi ruski raketni napad na Kijev po dolgem obdobju miru, ki se je končal s sobotnim napadom, medtem ko se ukrajinska vojska proti ruski invaziji bori že več več kot 21 mesecev.

Fotogalerija

1

 / 7

6.40 Biden in Zelenski potrdila nujnost nadaljevanja ameriške pomoči Ukrajini

Predsednika ZDA in Ukrajine Joe Biden in Volodimir Zelenski sta v torek na novinarski konferenci po srečanju v Beli hiši znova poudarila, da je nadaljevanje ameriške pomoči Kijevu nujno za uspeh v vojni proti Rusiji. Biden je pri tem opozoril, da bodo v primeru ruske zmage ogrožene vse zahodne demokracije.

Zelenski je v ponedeljek prispel v Washington, kjer je skeptične kongresnike prepričeval, naj odobrijo dodatno pomoč njegovi državi. To želi tudi Biden, vendar je vse več republikancev, ki nad tem niso navdušeni.

Republikanci v senatu so prejšnji teden blokirali novo pomoč za Ukrajino zaradi spora glede politike na meji. Bela hiša je v torek že namignila, da je pripravljena popustiti republikanskim zahtevam po ostrejši politiki do migrantov.

"Brez dodatne pomoči se bližamo koncu svojih zmogljivosti, da pomagamo Ukrajini pri njenih nujnih operacijskih potrebah," je dejal Biden. Dodal je, da ruski predsednik Vladimir Putin računa na to, da ZDA ne bodo dostavile pomoči, zato je treba dokazati nasprotno. Ponovil je, da je v torek odobril dodatnih 200 milijonov dolarjev pomoči v topništvu in sistemih zračne obrambe.

Republikanski senator JD Vance iz Ohia je v nedeljo za CNN povedal, da bi morala Ukrajina Rusiji prepustiti del svojega ozemlja, da bi se vojna končala. "Odstop našega ozemlja Rusiji bi bila norost," je bil v torek odločen Zelenski. Obljubil je, da se bodo Ukrajinci borili še naprej.

"Ti glasovi, ki govorijo o odstopanju ozemlja ... To je enako, kot če bi jim prepustili naše ljudi, ki jih pobijajo, mučijo, posiljujejo. Ne vem, čigava zamisel je to, ampak bi jih vprašal, ali bi sami predali svoje otroke teroristom? Mislim, da ne," je dejal Zelenski na novinarski konferenci.

"Ukrajine ne bomo pustili na cedilu in ZDA bodo še naprej zagotavljale ključno orožje in opremo, dokler bomo lahko," je dejal Biden. Za to sicer potrebuje sodelovanje kongresa.

Zelenski je dejal, da je na pogovorih s kongresniki dobil več kot pozitivne znake glede nadaljevanja pomoči. "Vendar moramo ločiti besede in posamične interese," je dejal.

"Bidnova vlada prosi za milijarde dodatnih dolarjev brez potrebnega nadzora ali jasne strategije za zmago in nima odgovorov na vprašanja, ki zanimajo Američane," je po srečanju z Zelenskim povedal predsednik predstavniškega doma kongresa, republikanec Mike Johnson.

Zelenski je na novinarsko vprašanje o uspehih odgovoril, da je Ukrajina zmagala na morju, kjer so uničili ruske ladje in preostanek flote pregnali v ruske vode. Dejal je, da so uničili kakšnih 20 tisoč pripadnikov teroristične skupine Wagner, katere jedro po njegovih besedah ne obstaja več. Dejal je še, da ima tudi za prihodnje leto Ukrajina jasen načrt, a podrobnosti ni želel razkriti.

Na vprašanje, ali se boji, da bi zmaga Donalda Trumpa na volitvah leta 2024 pomenila konec ameriške podpore, je Zelenski odgovoril, da je bil v stiku s predstavniki obeh strank in vsi so mu izrazili podporo. "Ukrajina ne bo ostala sama proti Rusiji".

"Smo zavezniki, vendar nismo v Natu, in odgovor prepuščam našemu velikemu prijatelju," je na vprašanje, ali na prihodnjem vrhu zavezništva pričakuje vabilo Ukrajini za polnopravno članstvo, odgovoril Zelenski. Biden je dejal, da je za vstop v Nato treba izpolniti pogoje, trenutno pa je treba zmagati v vojni.

Svet za nacionalno varnost ZDA je v torek ocenil, da je Rusija doslej izgubila 315 tisoč vojakov, ki so umrli ali bili ranjeni. Samo od oktobra naj bi bilo na ruski strani 13 tisoč žrtev. Rusija bi naj prav tako izgubila okrog 2200 od 3500 tankov, kolikor naj bi jih imela pred začetkom vojne 24. februarja lani.