Torek, 25. 2. 2025, 15.30
6 ur, 7 minut
Ali bo Bruselj v pogajanjih o Ukrajini potegnil asa iz rokava?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,35
Visoki predstavniki ZDA in Rusije pretekli teden za pogajalsko mizo o končanju vojne v Ukrajini niso povabili predstavnikov EU.
Ameriški predsednik Donald Trump se obnaša, kot da v rokah drži vse niti v pogovorih za končanje vojne v Ukrajini. Toda Bruselj ima v rokavu 200 milijard evrov vredno skrivno orožje, piše bruseljski Politico. Gre za zamrznjeno rusko premoženje v okviru sankcij EU po začetku napadov Rusije na Ukrajino.
Potem ko je bila EU pretekli teden izključena iz dvostranskih pogovorov ZDA in Rusije o koncu vojne v Ukrajini, bi lahko EU zaseženo rusko premoženje uporabila kot asa v rokavu. Po napadu Rusije na Ukrajino je EU namreč v okviru sankcij ruski centralni banki zasegla okoli 200 milijard evrov.
Večji del tega zaseženega premoženja je shranjen v družbi Euroclar. Gre za finančno institucijo s sedežem v Belgiji, ki deluje kot centralni depotni sistem in mednarodni centralni depotni sistem. Ta je prve prihodke od upravljanja zamrznjenega premoženja, šlo je za 1,5 milijarde evrov, Evropski komisiji izročila lani poleti. Namenila jih je za financiranje vojaške pomoči Ukrajini in njeno obnovo. ZDA so na primer v okviru sankcij Moskvi zasegle le za pet milijard dolarjev (4,8 milijarde evrov) premoženja.
Zamrznjeno rusko premoženje bi po navedbah Politica EU lahko zagotovilo mesto za pogajalsko mizo o končanju vojne v Ukrajini.
Pogajalski adut
Zagovorniki Putina trdijo, da bi odmrznitev ruskega premoženja in njegova predaja Kijevu povzročili ukrajinsko premoč na bojišču in izničili Trumpova prizadevanja za končanje vojne.
"Z ruskim zamrznjenim premoženjem lahko nadomestimo podporo ZDA, če bodo ZDA vztrajale, da ne bodo več podpirale Ukrajine," pa je v ponedeljek v Bruslju dejal estonski zunanji minister Margus Tsahkna.
"V Evropi imamo 300 milijard evrov vredna ruska zamrznjena sredstva in to moramo izkoristiti," je Tsahkna, skupaj s kolegi iz Danske, Švedske, Litve in Latvije, povedal novinarjem. Natančen znesek ruskih zamrznjenih sredstev v Evropi sicer ni povsem znan, a v grobem je znesek bližje 200 kot 300 milijardam evrov.
Ruske sosede, Poljska in Češka bi zaseženo premoženje izročile Kijevu
Baltske in nordijske države, ki mejijo na Rusijo, so prepričane, da je treba denar nemudoma izročiti Ukrajini. Njihovo stališče podpirajo tudi Poljska, Češka in visoka zunanjepolitična predstavnica EU, nekdanja estonska premierka Kaja Kallas.
"Ne sprejemam argumenta, da je to pravno problematično. Potrebujemo politično voljo, da to storimo," je dejal litovski zunanji minister Kestutis Budrys v intervjuju za Politico. Opozoril je, da morajo skeptične države "imeti nekaj močnejših argumentov, zakaj tega ne želijo storiti."
Velike članice na nasprotnem bregu
Toda v nasprotnem taboru EU so velike ribe – Francija, Nemčija, Italija, Španija in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen –, ki se bojijo, da bi EU z zaplembo sredstev prestrašila mednarodne vlagatelje in se odrekla svoji največji prednosti v mirovnih pogajanjih.
"Če bi premoženje odmrznili in ga predali Ukrajini, ga nimamo več in ga ne moremo uporabiti kot pogajalsko sredstvo," je dejal neimenovani diplomat EU iz tabora velikih članic.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je med ponedeljkovim srečanjem z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Beli hiši vztrajal, da bi lahko zahodni zavezniki zakonito uporabili prihodke od ruskega premoženja. Vendar je vztrajal, da bi bilo nezakonito uporabiti premoženje samo. Poudaril je, da je zamrznjeno premoženje pomemben vzvod. "To je del pogajanj o koncu vojne," je poudaril.
Kallasova je priznala, da so možnosti za sprostitev ruskih sredstev v bližnji prihodnosti res majhne. "Za to potrebujemo podporo vseh. Za zdaj ta čas še ni nastopil," je na ponedeljkovi novinarski konferenci dejala prva diplomatka EU.
Zamrznjena sredstva kot finančni vzvod
Podporniki močnejšega tabora trdijo, da bi zdajšnja odmrznitev sredstev spodkopala vpliv EU v mirovnih pogajanjih z Rusijo.
Ameriški državni sekretar Marco Rubio je po srečanju z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom pretekli teden v Riadu dejal, da bo morala EU "na neki točki" sodelovati v mirovnih pogajanjih zaradi sankcij, ki jih je uvedla proti Rusiji.
Evropske države priznavajo, da jim milijarde evrov zamrznjenega ruskega premoženja dajejo dodatno pogajalsko moč v pogajanjih s Kremljem. "Če želi Rusija zagotovo prejeti zasežen denar, potem mora dati nekaj v zameno za to," je dejal zgoraj neimenovani diplomat EU.
Čeprav estonski zunanji minister Tsahkna podpira odmrznitev in predajo sredstev Kijevu, je njegova vlada priznala prednost zadrževanja sredstev kot finančnega vzvoda. V dokumentu, pripravljenem za ponedeljkovo srečanje zunanjih ministrov EU, ki ga je pridobil Politico, je uradni Talin zapisal, da "nadaljevanje zadrževanja sredstev služi kot finančni in diplomatski vzvod, ki zagotavlja, da ima Rusija jasno, oprijemljivo spodbudo za pogajanja o poravnavi in odškodnini Ukrajini."
27 voditeljev EU je prav tako odločilo, da bo premoženje ostalo zamrznjeno, dokler Rusija ne privoli v plačilo vojne odškodnine.
Evropske države na zaseženih 200 milijard evrov gledajo kot na bogastvo za kritje ogromnih stroškov obnove Ukrajine, ki jih Svetovna banka sicer ocenjuje na 486 milijard dolarjev (464 milijard evrov).
"Mnogi so proti odmrznitvi premoženja, ker ga vidijo kot sredstvo za obnovo Ukrajine," je po navedbah Politica dejal drugi neimenovani diplomat EU.
