Minevajo tri leta od začetka ruske invazije na Ukrajino

18.15 Generalna skupščina ZN sprejela dve resoluciji o vojni v Ukrajini

Generalna skupščina ZN je danes ob tretji obletnici začetka vojne v Ukrajini s 93 glasovi za, 18 proti in 65 vzdržanimi sprejela predlog resolucije Ukrajine in EU, ki zahteva pravičen mir ter popoln umik ruske vojske z ukrajinskega ozemlja. Zatem je sprejela še ameriški predlog, ki prav tako poziva k miru, toda brez pogojev.

Za ameriški predlog resolucije, ki je bil sprejet z amandmaji EU, je glasovalo 92 držav, med njimi tudi Slovenija. Proti jih je bilo osem, vzdržalo pa se jih je 70.

Ruski predlog amandmaja, ki je zahteval obravnavo izvornih razlogov za spopade v Ukrajini, ni bil potrjen. Rusija je nato glasovala tudi proti ameriškemu predlogu.

Od držav članic EU, ki so bile med predlagateljicami ukrajinsko-evropske resolucije, je pred glasovanjem odstopila Madžarska, ki je glasovala proti, podprla pa je ameriški predlog. Srbija je glasovala za ukrajinsko-evropski predlog, pri ameriškem pa se je vzdržala.

Namestnica ukrajinskega zunanjega ministra Mariana Betsa je pred glasovanjem dejala, da si vsekakor želijo miru, vendar v skladu s pravili. "Če bo agresija upravičena, potem ne bo nihče varen," je dejala.

Španski predstavnik je dejal, da Ukrajina ne more sprejeti miru za vsako ceno, in poudaril, da mora ruska vojska zapustiti Ukrajino. Predstavnik Kanade pa je dejal, da si vsi želijo miru, vendar mora biti pravičen. "Ukrajina, boriš se za vse nas in Kanada ti bo vedno stala ob strani," je dejal ob aplavzu prisotnih v dvorani.

Vršilka dolžnosti veleposlanice ZDA Dorothy Shea je medtem dejala, da nobena od dosedanjih resolucij Generalne skupščine ZN, ki so zahtevale umik ruske vojske, ni prinesla konca vojne. "Naša resolucija se osredotoča na enostavno zamisel - konec vojne. Ne moramo podpreti ukrajinske resolucije, ki zahteva umik ruske vojske," je dodala.

17.55 Costa za imenovanje evropskega odposlanca za pogajanja o vojni v Ukrajini

Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa se je po današnjem srečanju več evropskih voditeljev z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v Kijevu zavzel za imenovanje skupnega evropskega odposlanca za pogajanja o vojni v Ukrajini. O tem bodo voditelji članic EU razpravljali na izrednem vrhu v začetku marca, je napovedal.

Costa je pozdravil prizadevanja ZDA pod predsednikom Donaldom Trumpom za pogovore z Rusijo o končanju vojne v Ukrajini in izrazil upanje, da bodo ti dvostranski pogovori privedli do "pravih mirovnih pogajanj". Poudaril je, da lahko o tem, kdaj bodo izpolnjeni pogoji za učinkovita in verodostojna pogajanja, odloča zgolj Kijev.

Costa je napovedal, da bodo voditelji držav članic unije o tem razpravljali na izrednem vrhu v Bruslju, ki ga je sklical za 6. marec. Zasedanje bo sicer namenjeno nadaljnji podpori Ukrajini v njenem boju z rusko agresijo in krepitvi evropskih obrambnih zmogljivosti. Foto: Reuters

"Vendar pa ne gre samo za Ukrajino, ampak tudi za evropsko varnost. Zato je ključnega pomena, da tudi Evropa sodeluje v pogajanjih," je povedal predsednik Evropskega sveta. To pomeni, da bi morale sodelovati EU in druge evropske države, kot sta Norveška in Združeno kraljestvo, je pojasnil.

Kot je povedal na skupni novinarski konferenci z drugimi voditelji, bi morali imenovati skupnega odposlanca, ki bi v pogajanjih zastopal EU in druge evropske države.

17.30 Rutte ob tretji obletnici vojne v Ukrajini za pravičen in trajen mir

Po treh letih od ruske invazije na Ukrajino si moramo še bolj intenzivno prizadevati za pravičen in trajen mir, pri čemer so evropske zaveznice pripravljene prispevati svoj delež, je danes dejal generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte. Ob tem je omenil močna varnostna jamstva in večjo finančno pomoč za Kijev.

Generalni sekretar zavezništva je v videoposnetku, objavljenem na družbenem omrežju X, še spomnil, da Nato ves čas od začetka ruske invazije pred tremi leti podpira Ukrajino. Povedal je, da se bo ta podpora vsekakor nadaljevala, Ukrajince pa označil za "pogumne ljudi", ki so lahko "navdih vsemu svetu". Foto: Guliverimage

"Od 24. februarja 2022 so ukrajinski vojaki dokazali pogum, odločnost in moč, da branijo svojo državo. Roke, ki so zgradile to državo, se bodo še naprej borile za njeno svobodo," so pri zvezi Nato dodali v sporočilu za javnost.

"Nato še naprej podpira Ukrajino v njenem današnjem boju in bo dolgoročno prispeval h krepitvi ukrajinskih oboroženih sil," so še zapisali.

16.40 London ob tretji obletnici vojne v Ukrajini z novim svežnjem sankcij proti Rusiji

Združeno kraljestvo je ob današnji tretji obletnici začetka ruske agresije na Ukrajino sprejelo nov sveženj sankcij proti Rusiji. Kot je sporočilo zunanje ministrstvo v Londonu, je sveženj več kot stotih ukrepov usmerjen proti "ruskemu vojaškemu stroju" in z njim povezanim subjektom v tretjih državah, poročajo tuje tiskovne agencije.

Nov sveženj sankcij je v nedeljo napovedal britanski zunanji minister David Lammy. Kot je danes sporočilo njegovo ministrstvo, je sveženj 107 ukrepov usmerjen proti proizvajalcem in dobaviteljem opreme, potrebne za vzdrževanje ruskega vojaškega stroja.

Ti prihajajo iz tretjih držav, med katerimi so države Srednje Azije, Turčija, Tajska, Indija in Kitajska.

Med sankcioniranimi so tudi severnokorejski obrambni minister No Kwang Chol ter nekateri drugi visoki predstavniki in generali, ki naj bi bili odgovorni za napotitev več kot 11 tisoč severnokorejskih vojakov na bojišča. Med tarčami je tudi t. i. flota v senci, ki naj bi Rusiji pomagala pri izogibanju sankcijam.

Po besedah Lammyja nov sveženj sankcij, najobsežnejši v treh letih vojne, dokazuje nadaljnjo zavezanost Združenega kraljestva podpori Ukrajini. "Vsaka prekinjena vojaška oskrbovalna linija, vsak blokiran rubelj in vsak razkrinkan spodbujevalec Putinove agresije je korak k pravičnemu in trajnemu miru," je dejal.

V luči tretje obletnice vojne se danes na vrhu v Kijevu mudijo številni evropski voditelji. Nekateri so se srečanja udeležili virtualno, med njimi premier Robert Golob in njegov britanski kolega Keir Starmer.

"Še naprej moramo povečevati gospodarski pritisk, da bi Putina pripeljali do točke, ko se bo pripravljen ne le pogovarjati, ampak tudi popuščati," je voditeljem prek videopovezave povedal Starmer. Ruski predsednik po njegovi oceni v tej vojni "nima v rokah vseh kart".

Starmer je dejal tudi, da je predsednik ZDA Donald Trump, s katerim naj bi se v četrtek srečala v Washingtonu, "spremenil globalni pogovor" o Ukrajini. "Če želimo, da bo mir trajal, mora Ukrajina sedeti za mizo, vsak dogovor pa mora temeljiti na suvereni Ukrajini, podprti z močnimi varnostnimi jamstvi," je dodal.

Od začetka vojne v Ukrajini do januarja letos je Združeno kraljestvo skupno uvedlo sankcije že proti 1.900 osebam in organizacijam, ki so povezane s Putinovo vlado. Nanašajo se na ruski finančni, letalski, vojaški in energetski sektor, vključno z zamrznitvijo sredstev, prepovedjo potovanj in trgovskimi omejitvami.

14.30 Moskva potrdila dogovor s Kijevom o evakuaciji prebivalcev iz Kurska

Rusija je z Ukrajino dosegla dogovor o evakuaciji prebivalcev iz ruske regije Kursk, ki jo deloma nadzirajo ukrajinske sile, je danes sporočila ruska komisarka za človekove pravice Tatjana Moskalkova. Za koliko ljudi gre, ni pojasnila, medtem ko Kijev dogovora še ni potrdil, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ukrajinska vojska je avgusta lani izvedla napad na regijo, kjer še vedno zaseda več sto kvadratnih kilometrov, kjer so za frontno črto ujeti ruski civilisti.

Po besedah Moskalkove, ki jih navajajo ruske tiskovne agencije, so se nekateri prebivalci Kurska že umaknili v sosednjo ukrajinsko regijo Sumi, kjer sedaj čakajo na evakuacijo v Belorusijo, od koder jih bodo v skladu z dogovorom s Kijevom in Rdečim križem prepeljali v Rusijo. Ni pa povedala, koliko prebivalcev bodo evakuirali v skladu z dogovorom.

Ukrajinske oblasti, ki danes obeležujejo tretjo obletnico ruske agresije na Ukrajino, o dogovoru doslej niso poročale. Vendar je Kijev v preteklosti že podprl tovrstno evakuacijo, če bi jo zahtevala Moskva, navaja AFP.

Tiskovna predstavnica Mednarodnega odbora Rdečega križa v Ukrajini Pat Griffiths medtem za AFP dogovora ni potrdila, dejala pa je, da že nudijo pomoč ruskim civilistom, ki so v Sumiju.

Dodala je, da organizacija vsekakor podpira evakuacijo civilistov, da pa se morata o podrobnostih dogovoriti strani sami. Rdeči križ je v primeru dogovora pripravljen ruskim civilistom, ki to želijo, omogočiti varno in dostojno vrnitev v Rusijo, je dejala.

Rusko regijo Kursk je ukrajinska vojska napadla avgusta lani, kljub ruski protiofenzivi še vedno zaseda več sto kvadratnih kilometrov. To želi Kijev uporabiti kot pogajalsko izhodišče v primeru pogajanj z Moskvo. Rusija medtem zaseda približno 20 odstotkov ukrajinskega ozemlja in izključuje kakršno koli izmenjavo.

Po podatkih ruskih oblasti je na območjih pod nadzorom ukrajinskih sil v regiji Kursk ujetih okoli 500 ljudi, medtem ko lokalni prebivalci trdijo, da jih je bolj verjetno okoli 3000. V zadnjih tednih so njihovi sorodniki v Rusiji oblastem večkrat očitali, da niso storile dovolj za njihovo evakuacijo.

Ukrajina na drugi strani trdi, da Rusom v regiji Kursk omogoča varen prehod.

Repatriacija civilistov ter izmenjava vojnih ujetnikov in trupel sta sicer eni redkih še dejavnih področij sodelovanja med Moskvo in Kijevom, odkar je Rusija 24. februarja 2022 napadla Ukrajino.

14.00 Golob ob tretji obletnici vojne Ukrajini izrazil solidarnost

Slovenija je solidarna z ukrajinskim narodom, ki brani naše skupne vrednote – svobodo, demokracijo, človekovo dostojanstvo, je na današnjem vrhu Obrambna in varnostna strategija enotnosti v Kijevu prek videopovezave dejal premier Robert Golob. Zagotovil je, da si bo Slovenija še naprej prizadevala za pravičen mir.

"Danes sem še bolj kot običajno v mislih z družinami, prijatelji in bližnjimi vseh ukrajinskih žrtev, z vsem ukrajinskim narodom," je v nagovoru zbranim evropskim voditeljem še dejal Golob.

Izpostavil je zavezanost Slovenije mednarodnemu pravu in zagotovil, da si bo, zlasti kot nestalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov, še naprej prizadevala za konec spopadov in pravičen mir v Ukrajini, so sporočili iz kabineta predsednika vlade.

V luči tretje obletnice začetka ruske agresije se danes v Kijevu mudijo številni evropski voditelji, na čelu s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in predsednikom Evropskega sveta Antoniom Costo. Nekateri se srečanja, tako kot Golob, udeležujejo virtualno.

Slovenski premier se je sicer že v petek po telefonu pogovarjal z Zelenskim. Govorila sta o nadaljnji podpori Slovenije Kijevu na mednarodnem političnem odru in izmenjala stališča glede končanja vojne in varnostnih jamstev. Ukrajinski predsednik se je ob tem Sloveniji tudi zahvalil za dosedanjo podporo.

13.50 Zelenski: Ukrajina si mora mir priboriti

Ruski predsednik Vladimir Putin nam ne bo dal miru v zameno za nekaj, temveč si moramo mir priboriti z močjo, modrostjo in enotnostjo, je na današnjem srečanju z evropskimi voditelji v Kijevu poudaril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Kot prvi korak za končanje vojne je ob tem predlagal izmenjavo vseh vojnih ujetnikov.

"Letošnje leto bi moralo biti leto začetka resničnega, trajnega miru," je evropskim voditeljem, ki se ob današnji tretji obletnici začetka ruske agresije mudijo v Kijevu, dejal Zelenski.

Da Rusija kljub nedavnim pogovorom z administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa o končanju vojne ne namerava popustiti, je med obiskom ocenila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

"Putin si bolj kot kdaj koli prej prizadeva v tej vojni zmagati na terenu. Njegov cilj ostaja kapitulacija Ukrajine," je dejala po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Po mnenju Zelenskega bi izmenjava vseh vojnih ujetnikov lahko predstavljala začetek procesa za končanje vojne. "Rusija mora izpustiti Ukrajince. Ukrajina je pripravljena zamenjati vse za vse in to je pošten začetek," je predlagal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Poleg von der Leyen se ob tretji obletnici vojne danes v Kijevu mudijo tudi številni drugi evropski voditelji. Nekateri so se srečanja udeležili virtualno, med njimi slovenski premier Robert Golob.

13.27 Ukrajina in ZDA blizu dogovoru o dostopu do naravnih virov

Ukrajina in ZDA so v zaključni fazi pogajanj o dogovoru, ki bi Washingtonu omogočil dostop do ukrajinskih naravnih virov v zameno za pomoč, je danes ob tretji obletnici vojne v Ukrajini sporočila podpredsednica ukrajinske vlade Olga Stefanišina. Upa, da bodo voditelji obeh držav dogovor čim prej podpisali.

"Ukrajinske in ameriške ekipe so v zaključni fazi pogajanj o dogovoru o mineralih. Pogajanja so bila zelo konstruktivna. (...) Zavezani smo, da ga bomo hitro zaključili in nadaljevali s podpisom. Upamo, da ga bodo voditelji ZDA in Ukrajine čim prej podpisali in potrdili v Washingtonu, da bi pokazali našo zavezanost za prihodnja desetletja," je na omrežju X zapisala Stefanišina.

Predsednik ZDA Donald Trump že dlje časa vztraja pri sklenitvi dogovora s Kijevom, ki bi omogočil ZDA dostop do redkih zemelj v zameno za pomoč. Predlog sicer ni popolnoma nov, saj je zaveznicam že lani nekaj podobnega predlagal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.

Zelenski je sicer nedavno zavrnil prvi predlog ZDA, saj da so v njem manjkala ustrezna varnostna zagotovila za Ukrajino, vseeno pa se je zavzel za nadaljevanje pogajanj.

Redke zemlje so ime za skupino 17 elementov v periodnem sistemu. Veljajo za strateške surovine, saj imajo ključno vlogo v industrijskih panogah, ki razvijajo računalnike, baterije in najsodobnejšo energetsko tehnologijo.

12.42 Putin Šija seznanil z vsebino pogovorov z ZDA

Ruski predsednik Vladimir Putin je kitajskega kolega Ši Džinpinga danes po telefonu seznanil z vsebino nedavnih pogovorov med Rusijo in ZDA, so sporočili v Kremlju. Kitajski predsednik je po poročanju kitajskih državnih medijev pozdravil prizadevanja Rusije za umiritev ukrajinske krize.

"Kitajska stran je izrazila podporo začetku dialoga med Rusijo in ZDA ter pripravljenost pomagati pri iskanju mirne rešitve konflikta v Ukrajini," so sporočili v Kremlju. 

Novice V javnost pricurljale podrobnosti domnevnega mirovnega načrta za Ukrajino

O pogovoru voditeljev poročajo tudi kitajski državni mediji. Po njihovih navedbah je Xi pozdravil "pozitivna prizadevanja" Rusije za umiritev ukrajinske krize. Ob tem je Rusijo označil za dobro sosedo in pravo prijateljico Kitajske, s katero se podpirata in razvijata skupaj, poročanje tiskovne agencije Xinhua povzema francoska AFP.

Kitajska v vojni v Ukrajini velja za eno najpomembnejših zaveznic Rusije. Številne članice zveze Nato jo obtožujejo spodbujanja konflikta, saj naj bi sosedi zagotavljala material in tehnologijo za oborožitev. V Pekingu so to večkrat zanikali in vztrajajo, da so v vojni nepristranski.

Podporo prizadevanjem ameriškega predsednika Donalda Trumpa in Moskve glede Ukrajine je Peking izrazil tudi na petkovem zasedanju skupine G20 v Južni Afriki.

Po današnjem telefonskem pogovoru o vsebini nedavnih pogovorov med Rusijo in ZDA, je kitajski predsednik Xi Jinping po poročanju kitajskih državnih medijev pozdravil prizadevanja Rusije za umiritev ukrajinske krize. "Kitajska stran je izrazila podporo začetku dialoga med Rusijo in ZDA ter pripravljenost pomagati pri iskanju mirne rešitve konflikta v Ukrajini," so sporočili v Kremlju. Zdi se, da se tudi Peking nagiba k mirovnim pogajanjem mimo Ukrajine, kot da ne bi bila Rusija tista, ki je vojno zanetila. Foto: Guliverimage

12.40 Erdogan: Moskva in Kijev morata biti pošteno zastopana na vseh pogovorih o končanju konflikta

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan se je medtem zavzel za ozemeljsko celovitost in neodvisnost Ukrajine ter dejal, da bi morala biti Moskva in Kijev pošteno zastopana na vseh pogovorih o končanju konflikta.

"Pot do pravičnega in trajnega miru je lahko tlakovana le z okvirom, v katerem sta obe strani zastopani enako in pošteno," je Erdogan prek videopovezave povedal na vrhu voditeljev v Kijevu. Ponovil je, da je Turčija pripravljena gostiti mirovna pogajanja, navaja nemška tiskovna agencija dpa.

12.28 V Kijevu sirene za zračni napad

Po prihodu predstavnikov Bruslja so se v ukrajinski prestolnici oglasile sirene za zračni napad. Po navedbah diplomatskih virov EU so se morali komisarji za približno 20 minut zateči v protiletalsko zaklonišče. Šlo naj bi sicer zgolj za manever Rusije, ki naj bi hotela s preletom letal zmotiti obisk.

Novice Tektonski premiki ZDA–EU: Trump trži svojo nepredvidljivost

10.45 Lavrov: Spopadi v Ukrajini se bodo končali, ko bo mirovni dogovor ustrezal Moskvi

Rusija je pripravljena na pogajanja o vojni v Ukrajini, vendar se bo prenehala bojevati šele takrat, ko bo mirovni dogovor ustrezal Moskvi, je danes ob tretji obletnici ruske invazije na Ukrajino med obiskom v Ankari povedal ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Turški zunanji minister Hakan Fidan pa se je zavzel za vključenost Ukrajine v pogovore.

"Sovražnosti bomo ustavili šele, ko bodo ta pogajanja prinesla trden in trajen rezultat, ki bo ustrezal Ruski federaciji," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP na novinarski konferenci s turškim kolegom povedal Lavrov. Foto: Reuters

Fidan je medtem podprl ameriško pobudo za končanje vojne med Ukrajino in Rusijo. Pri tem je poudaril, da bi pogovori morali vključevati obe sprti strani. "Novi ameriški pobudi pripisujemo velik pomen, saj gre za pristop, usmerjen v rezultate. Verjamemo, da je rešitev mogoče doseči s pogajanji, v katerih bosta sodelovali obe strani," je dodal.

Prav tako je ponovil, da je Turčija pripravljena sprejeti vsak korak, ki bi pripomogel k vzpostavitvi miru. "Turčija je vedno pripravljena prevzeti kakršno koli vlogo pomočnika. (...) Naš cilj je čim prej končati to uničujočo vojno in zaceliti rane v regiji," je dejal.

10.34 Umerov: Borimo se za vsak meter ozemlja

Ukrajinski obrambni minister Rustem Umerov je ob obletnici ruske invazije poudaril, da si celotna država prizadeva za zmago, ukrajinske sile pa da se borijo za vsak meter ozemlja. "Danes je Ukrajina močan ščit v Evropi. Ustavili smo sovražnika, ki ogroža ves demokratični svet," je zapisal na omrežju X.

Pri tem je Zahod pozval, naj podpira Ukrajino, dokler zadnji ruski okupator ne zapusti države. "Naša zmaga pomeni varnost za ves svobodni svet," je nadaljeval Umerov (na desni) in dodal, da so izkušnje, ki jih je Ukrajina pridobila v zadnjih treh letih, za Nato neprecenljive. Foto: Reuters

10.26 Po napadu ukrajinskih dronov požar v ruski rafineriji

Po napadu ukrajinskih brezpilotnih letalnikov je danes v Rjazanu južno od Moskve zagorela rafinerija nafte. Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je ruska zračna obramba ponoči nad ruskim ozemljem sestrelila več kot 20 ukrajinskih dronov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Odgovornost za napad z dronom, ki je povzročil požar v rafineriji, je prevzel Kijev. Ukrajina je v zadnjih mesecih okrepila zračne napade na energetske in vojaške objekte na ruskem ozemlju, kot poudarjajo v Kijevu, gre za odgovor na rusko neusmiljeno bombardiranje njenih mest in energetskega omrežja.

"Rafinerija Rjazan, ena največjih v Rusiji, je bila napadena," je dejal tiskovni predstavnik centra za boj proti dezinformacijam pri ukrajinskem svetu za nacionalno varnost Andrij Kovalenko. Po njegovih besedah je ta objekt "kritičen" za proizvodnjo goriva za rusko letalstvo.

Po poročanju ruskih medijev gre za eno največjih rafinerij v Rusiji, ki je v lasti ruskega naftnega velikana Rosneft. Rafinerija je bila konec januarja že dvakrat tarča napadov z brezpilotnimi letali.

Iz Moskve so danes sporočili, da je ruska zračna obramba ponoči prestregla in uničila več kot 20 ukrajinskih brezpilotnih letal nad ruskimi regijami Orjol, Brjansk in Rjazan.

9.46 EU sprejela 16. sveženj sankcij proti Moskvi

Zunanji ministri držav članic EU so danes, ko minevajo tri leta od začetka ruske agresije na Ukrajino, sprejeli 16. sveženj sankcij proti Moskvi. Namenjen je predvsem preprečevanju izogibanja že uveljavljenim ukrepom. Vključuje prepoved poslovanja z določenimi ruskimi pristanišči in letališči, pa tudi izvoz igralnih konzol za upravljanje dronov.

Nov sveženj sankcij so že pretekli teden potrdili stalni predstavniki držav članic pri EU, so sporočili iz Sveta EU.

Gre za letališča in pristanišča, ki se uporabljajo za transport brezpilotnih letalnikov, raket in z njimi povezane tehnologije, pa tudi za izogibanje cenovni kapici skupine G7, namenjeni omejevanju izvoza ruske nafte v tretje države. Slednjemu so prav tako namenjene sankcije proti ladjam, ki plujejo pod zastavami tretjih držav in ki jih Moskva izkorišča za izogibanje cenovni kapici. Na seznam sankcioniranih plovil so dodali 74 tovrstnih ladij, skupno pa jih je na njem 153.

Sveženj vključuje še dodatne prepovedi na področju izvoza blaga in storitev iz EU, med drugim kemičnih predhodnih sestavin, programske opreme za stroje CNC in igralnih konzol, ki se uporabljajo za upravljanje dronov. Dodatne omejitve je EU uvedla tudi pri izvozu blaga in tehnologije na področju energetike, predvsem programske opreme, potrebne za iskanje nafte in plina. Obenem prepoveduje zagotavljanje začasnega skladiščenja ruske nafte in naftnih derivatov v EU.

Na seznam podjetij, za katere zaradi podpore ruski agresiji veljajo strožje izvozne omejitve, so dodali še 53 podjetij. Tretjina je ruskih, ostala pa imajo sedeže v tretjih državah. To so Kitajska, Indija, Kazahstan, Singapur, Turčija, Združeni arabski emirati in Uzbekistan.

Na področju uvoza iz Rusije pa so države članice uvedle dodatne omejitve pri uvozu aluminija, kemikalij, plastike in gume.

V skladu z danes sprejetimi sankcijami je v EU prepovedno oddajanje še osmim ruskim medijem pod nadzorom oblasti. Med temi so EADaily, Eurasia Daily, NewsFront in Krasnaja Zvezda/Tvzvezda.

Obenem unija na seznam sankcioniranih, za katere velja prepoved vstopa in zamrznitev premoženja v EU, dodaja 48 posameznikov in 35 pravnih oseb.

"Ni dvoma o tem, kdo je agresor, kdo mora plačati in kdo odgovarjati za to vojno. Ob pogovorih o končanju ruske agresije moramo zagotoviti, da bo Ukrajina v najmočnejšem možnem položaju," je ob sprejetju sankcij povedala visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas.

9.41 Von der Leyen v Kijevu napovedala pomoč Ukrajini v višini 3,5 milijarde evrov

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je danes v Kijevu napovedala pomoč Ukrajini v višini 3,5 milijarde evrov. Komisija je prav tako napovedala sveženj o energetski varnosti in integraciji za Ukrajino, ki bo med drugim omogočil priključitev trgov z električno energijo Ukrajine in Moldavije trgu Evropske unije.

"Evropa je v tem kritičnem trenutku tu, da okrepi Ukrajino. Lahko napovem, da bo novo plačilo v višini 3,5 milijarde evrov za Ukrajino prispelo že marca," je v Kijevu povedala von der Leyen. 

Ob tem je napovedala tudi, da bo predstavila celovit načrt za povečanje evropske proizvodnje orožja in obrambnih zmogljivosti. "Od tega bo imela koristi tudi Ukrajina," je še dodala. Foto: Guliverimage

Ukrajinska energetska infrastruktura je bila v treh letih vojne pogosto tarča ruskih napadov. Po navedbah komisije pa je bila doslej uničena polovica državne energetske infrastrukture.

"Rusija si že tri leta prizadeva, da bi Ukrajino pahnila v temo. (...) To se mora za vedno končati. S svežnjem, ki ga ponujamo danes, bo Evropa Ukrajini zagotovila odporen, varen in konkurenčen energetski sistem. Več obnovljivih virov energije in popolna integracija energetskih trgov bosta prinesla večjo energetsko varnost tako za Ukrajino kot za EU," je poudarila von der Leyen.

Evropska komisarka za širitev Marta Kos je medtem povedala, da so v negotovih časih zanesljivi prijatelji še pomembnejši. Prepričana je, da bo nov sveženj Ukrajini pomagal pridobiti nadzor nad dolgoročno oskrbo z energijo ter postavil temelje za njeno uspešno obnovo in pospešeno vključevanje v unijo.

"To je bistveno za zagotovitev, da Ukrajina nikoli več ne bo podvržena energetskemu izsiljevanju, in za krepitev varnosti naše celine kot celote," je še dodala.

8.58 Kallas: Z dogovorom s Putinom se morata strinjati tudi Evropa in Ukrajina

Z dogovorom z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom o Ukrajini se morata strinjati tudi Ukrajina in Evropa, je glede pogovorov med ZDA in Rusijo povedala zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas. O tem bo v torek v ZDA govorila tudi z ameriškim zunanjim ministrom Marcom Rubiem, je dejala danes pred zasedanjem zunanjih ministrov EU v Bruslju.

"Dogovor brez nas ne bo deloval, to je povsem jasno. S Putinom se lahko pogovarjaš karkoli. Vendar se morata, ko gre za Evropo in Ukrajino, tudi Evropa in Ukrajina strinjati s tem dogovorom," je o pogovorih med Washingtonom in Moskvo o končanju vojne v Ukrajini povedala Kallas.

Po njenih besedah je pomembno, da predstavniki različnih evropskih držav v pogovorih z visokimi predstavniki ZDA zastopajo enaka stališča. Danes se bo namreč v Washingtonu s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom sestal francoski predsednik Emmanuel Macron, v četrtek pa še britanski premier Keir Starmer.

Zunanji ministri članic EU, med njimi slovenska ministrica Tanja Fajon, bodo sicer danes razpravljali o nadaljnji podpori Kijevu v njenem boju z rusko agresijo, od začetka katere minevajo tri leta.

Kallas bo ministrom predstavila predlog za okrepljeno vojaško pomoč Kijevu, ki vključuje najmanj 1,5 milijona kosov topniškega streliva, sisteme protizračne obrambe ter urjenje ukrajinskih vojakov, so povedali viri pri EU.

Ob začetku zasedanja pa so sprejeli tudi 16. sveženj sankcij proti Rusiji, ki je namenjen predvsem preprečevanju izogibanja doslej sprejetim ukrepom.

8.01 Rusi zavrnili Trumpa: "Amerika hoče hitro prekinitev ognja, mi pač ne"

Rusija sicer priznava prizadevanja ZDA za hitro prekinitev ognja v Ukrajini, vendar je to za Moskvo nesprejemljivo in lahko pomeni grožnjo z resnimi posledicami za rusko-ameriške odnose, je danes poročala ruska režimska tiskovna agencija RIA.

Namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov je danes dejal, da lahko prepozna željo ameriške strani po premirju.

"Toda ... premirje brez dolgoročne rešitve je pot do hitrega vnovičnega začetka spopadov in nadaljevanja konflikta s še resnejšimi posledicami, vključno s posledicami za rusko-ameriške odnose. Tega si ne želimo," je dejal.

7.43 Zelenski ob tretji obletnici ruske invazije pozdravlja junaštvo Ukrajine

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes ob tretji obletnici ruske invazije na Ukrajino pozdravil tri leta upora in junaštva svoje države. "Tri leta odpora. Tri leta hvaležnosti. Tri leta absolutnega junaštva Ukrajincev," je sporočil v objavi na družbenih omrežjih in se zahvalil vsem, ki branijo in podpirajo Ukrajino. 

On the third anniversary of Russia's invasion, President Zelenskiy reflects on the "absolute heroism" of the Ukrainian people. Their courage continues to inspire the world. Together, we stand for freedom and resilience. 🇺🇦💪 #Ukraine #StandWithUkraine #H… https://t.co/40DdjmYJRa

— Global Banking & Finance Review (@GBAFReview) February 24, 2025

7.22 Von der Leyen: Pospešiti je treba pošiljanje orožja v Kijev

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je pred današnjim srečanjem evropskih voditeljev z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v Kijevu pozvala k močnejši podpori Ukrajini in poudarila nujnost povečanja vojaške pomoči Ukrajini. Evropski voditelji so medtem ob tretji obletnici ruske invazije prispeli v Kijev.

"Svobodna in suverena Ukrajina je v interesu celotnega sveta," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa na poti v Kijev, kamor je prispela z vlakom, dejala von der Leyen.

Poudarila je nujnost povečanja vojaške pomoči Ukrajini. "Pospešiti moramo takojšnjo dostavo orožja in streliva," je dejala in dodala, da bo predstavila celovit načrt za povečanje proizvodnje orožja in obrambnih zmogljivosti EU.

Von der Leyen je napovedala tudi nadaljnje ukrepe za povečanje energetske varnosti Ukrajine in EU. Povedala je, da je cilj do konca prihodnjega leta v celoti vključiti trge z električno energijo Ukrajine in Moldavije v električno omrežje EU. "Naše tesno partnerstvo je v ukrajinskem, a tudi v evropskem interesu," je dejala.

Ob prihodu v Kijev pa je na omrežju X zapisala: "Danes smo v Kijevu, ker je Ukrajina Evropa. V tem boju za preživetje ni na kocki le usoda Ukrajine. To je usoda Evrope."

Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa pa je poudaril zavezanost podpori Ukrajini. "Danes smo vsi Ukrajinci. Trpljenje, ki vam ga je zadala Rusija od začetka te neizzvane vojne, je kruto in neodpustljivo," je dejal v videoizjavi, objavljeni na X. "Z vami smo bili od prvega dne in vam bomo stali ob strani. Želimo pravičen, pošten in trajen mir, tako kot vi," je dejal.

"Prihodnost Ukrajine je v Evropski uniji in varnost Ukrajine je varnost Evrope," je še poudaril Costa, ki je za 6. marec sklical izredno zasedanje evropskih voditeljev, namenjeno razpravam o krepitvi evropske obrambe, miru na evropski celini in dolgoročni varnosti Ukrajine.

6.30 Tretja obletnica od začetka ruske invazije na Ukrajino

Ruski predsednik Vladimir Putin je 24. februarja 2022 sprožil invazijo na Ukrajino z besedami, da gre za posebno vojaško operacijo "za demilitarizacijo in denacifikacijo" zahodne sosede. S tem se je na evropski celini začel najhujši konflikt po drugi svetovni vojni, ki je zahteval na tisoče žrtev tako med civilisti kot vojaki, razselil milijone ljudi in povzročil obsežno humanitarno krizo.

Do največje spremembe v zadnjem letu sicer ni prišlo na bojišču, temveč na političnem parketu. ZDA so namreč po vrnitvi predsednika Donalda Trumpa v Belo hišo spremenile politiko in retoriko glede konflikta v Ukrajini.

Trump se je sredi meseca v pogovoru s Putinom dogovoril za začetek mirovnih pogajanj. Ukrajino in evropske zaveznice zdaj skrbi, da bodo pogajanja potekala mimo njih. V zadnjih dneh je Trump tudi ostro kritiziral ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega in ga označil za "neizvoljenega diktatorja".

V znak podpore bodo ob današnji obletnici Kijev obiskali številni zahodni voditelji, med drugim predsednik Evropskega sveta Antonio Costa, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in večina evropskih komisarjev ter španski premier Pedro Sanchez.

Osebno ali virtualno se jim bodo pridružili še predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola ter voditelji Litve, Latvije, Malte in Kanade, piše spletni medij Politico. Zelenski je medtem v nedeljo omenil, da bo v živo ali prek spleta gostil več kot 20 voditeljev.

Novice Zaradi ljubezni ostaja v Ukrajini: strah pred napadi in mobilizacijo je neizbežen #foto

Novice Vojna, ki se bo končala po korejskem scenariju?

Novice Tanja Fajon: Ruska agresija na Ukrajino se mora končati

Novice Zelenski pripravljen odstopiti, če se bo Ukrajina pridružila Natu

Novice Donald Trump ponovil: Od Ukrajine čim prej zahtevamo dogovor