Bo Donald Trump v primeru zmage postal še bogatejši?

Republikanski predsedniški kandidat in nepremičninski mogotec Donald Trump, ki ga je revija Forbes s 4,5 milijarde dolarjev (štiri milijarde evrov) premoženja uvrstila na 121. mesto najbogatejših Američanov, bi z izvolitvijo za predsednika ZDA utegnil svoje premoženje še povečati. Že tako ali tako bo v primeru izvolitve postal najbogatejši predsednik v zgodovini ZDA. Sam sicer trdi, da ima pod palcem vsaj deset milijard dolarjev (devet milijard evrov).

Večino bogastva si je ustvaril kot nepremičninar, manj znano pa je, da mu prihodke prinašajo tudi izdelki z blagovno znamko Trump, čeprav vsi niso več v njegovi lasti. Njegovo ime med drugim nosijo zrezki in vina. Proslavil se je tudi s svojo oddajo Vajenec.

Na morebitno izkoriščanje politične funkcije v zasebne namene namigujejo v ameriški reviji Time. Trump je namreč novinarsko konferenco v okviru predsedniške kampanje sredi tega meseca organiziral kar v svojem najnovejšem hotelu Trump International Hotel v Washingtonu, ki je le nekaj minut oddaljen od Bele hiše.

Po tiskovni konferenci novinarje povabil še na ogled hotela

Na začetku novinarske konference, ki so jo v živo prenašale tri televizijske postaje, je najprej pohvalil svoj petzvezdični hotel, po dogodku pa novinarje povabil še na voden ogled hotela. Prvič do zdaj so se televizijske mreže odločile, da imajo dovolj, saj njegovega hotela niso hotele posneti. To je bil že drugi primer, ko je v času kampanje promoviral svoj imperij.

Več izdelkov nosi ime Trump, čeprav vsi niso v njegovi lasti. Foto: Reuters

To je njegov slog, ki sega vse do prvih spogledovanj s predsedniško funkcijo pred desetletjem. Nikoli ni skrival svojih političnih ambicij, ki so se vedno prepletale z njegovo poslovno potjo. Pravni strokovnjaki se strinjajo, da se z morebitno selitvijo v Belo hišo njegove ambicije ne bi prav nič spremenile. Še več, s predsedniškim vplivom bi zakonodajo prilagodil svojemu nepremičninskemu imperiju.

Ni prepovedano, gre bolj za vprašanje etike

Ali bi lahko Trumpova administracija na službenih potovanjih bivala v Trumpovih hotelih, v Beli hiši pa bi stregli Trumpovo ustekleničeno vodo?

"To je bolj kot ne etično vprašanje. Neformalno se pričakuje, da politični funkcionarji ne morejo biti lastniki podjetij, ki poslujejo z državo. Po drugi strani pa to ni prepovedano. Gre torej za vprašanje politične higiene, ki bi jo morali upoštevati vsi politiki, ne glede na to, iz katere države prihajajo," pojasnjuje Alem Maksuti z Inštituta za politični menedžment (IPM).

"Državniške in zasebne ambicije v ZDA je izjemno težko ločiti. Gre namreč za tako imenovano elito moči," pojasnjuje politolog Alem Maksuti. Foto: Osebni arhiv

Dodaja, da Trump kot blagovna znamka obstaja že dalj časa, pa vprašanja o povečevanju Trumpovega že tako obsežnega bogastva praktično nihče v Ameriki ne uvršča na javno oziroma medijsko agendo. Po drugi strani je treba razumeti, da je Trump že zdaj vpliven človek v ameriški družbi in da bo to verjetno ostal tudi v prihodnje, ne glede na to, ali bo izbran za predsednika ali ne.

Zaslužek v nobenem primeru ni vprašljiv

Maksuti se strinja, da bodo vsi Trumpovi posli, osredotočeni na njegovo ime kot osrednjo blagovno znamko celotnega imperija, s trenutno predsedniško tekmo vsekakor pridobili.

"Prisotnost imena Trump v osrednjih ameriških medijih je nekaj tako fascinantnega, da podjetju in Trumpu kot predsedniškemu kandidatu praktično ne more manjkati pozornosti in podpore. Vprašanje je, ali bo to zadostovalo za zasedbo predsedniškega položaja, pri čemer prihodnji zaslužek, tudi če mu to ne uspe, ni vprašljiv," je prepričan.

"Eno je politična kampanja, drugo realnost"

Da Donald Trump celotno kampanjo gradi na svoji osebnosti, v ospredju katere je njegova osebna znamka, ne politika, meni tudi politični analitik Domen Uršič.

"Ker so temeljni okvir kampanje njegova osebnost in njegovi uspehi, mu tudi govorjenje o združevanju politične funkcije z zasebnim imperijem ne škoduje, kvečjemu nasprotno. Bolj ko se o tem govori, več medijskega prostora je namenjenega Trumpu in lažje lahko uokvirja svoje sporočilo uspešnega ter učinkovitega poslovneža," ponazori Uršič, ki opozarja, da je eno predvolilni čas, drugo pa politična realnost.

"Ameriška demokracija je utrjena, pravila delovanja so urejena in postopki so jasni. Vsakega predsednika zato ob vstopu v Ovalno pisarno čakata streznitev in sprejetje norm delovanja predsedniške funkcije. To ne pomeni, da to v primeru zmage ne bo pozitivno vplivalo na Trumpov imperij. Že njegovo ime bo privabljalo, enako velja za svetovno prepoznavnost znamke," sklene Uršič.

"Vsakega predsednika ZDA ob vstopu v Ovalno pisarno čakata streznitev in sprejetje norm delovanja predsedniške funkcije. To pa ne pomeni, da to v primeru zmage ne bo pozitivno vplivalo na Trumpov imperij," je prepričan politični analitik Domen Uršič. Foto: Osebni arhiv

Povezava gospodarstva in politike je v ZDA izjemno močna

Maksuti opozarja, da je državniške in zasebne ambicije v ZDA izjemno težko ločiti. Gre namreč za tako imenovano elito moči, katere jedro tvorijo posamezniki, ki prehajajo z upravljavskih položajev določene oblasti na drug enako pomemben položaj v neki drugi sferi in obratno.

"Tako pripadniki elite moči oblikujejo trdne povezave med različnimi sferami vpliva, v Trumpovem primeru gospodarstva in politike. Ta povezava je izrazito močna, predvsem v ZDA kot zibelki modernega kapitalizma," pravi svetovalec z IPM.

Eisenhover ravnal podobno

Kot podoben primer iz zgodovine Maksuti izpostavi ameriškega predsednika Dwighta Davida Eisenhowerja, ki je s položaja načelnika generalštaba ameriške vojske prestopil na položaj predsednika ugledne Univerze Columbia v New Yorku, z njega pa zasedel vrhovno oblast v državi.

"V pogledu prepletanja državniških in poslovnih ambicij se verjetno ne bo veliko spremenilo, saj Trump že zdaj uporablja ta dva elementa kot strategijo naskakovanja vrhovnega položaja v državi," pravi Maksuti.

"Ali si bo Donald Trump, ko enkrat postane predsednik ZDA, zamislil novo pričesko ali novo ženo? Gledano skozi prizmo njegovega ega je to veliko bolj realno, kot da bo posegel po novih milijonih," napoveduje politolog Alem Maksuti. Foto: Reuters

Kako bi lahko v skladu z zakonodajo Trump povečeval svoje premoženje? Maksuti je prepričan, da gre bolj za uresničevanje notranje želje in potrebe po hranjenju lastnega ega.

"Politika je praktično prototipski poligon za kaj takšnega. Bolj smiselno bi se bilo hipotetično vprašati, ali si bo Trump, ko enkrat postane predsednik ZDA, zamislil novo pričesko ali novo ženo. Gledano skozi prizmo njegovega ega je to veliko bolj realno, kot da bo posegel po novih milijonih," sklene Maksuti.