Sreda, 9. 4. 2025, 11.22
3 dni, 11 ur
Bo EU s povračilnimi carinami najbolj prizadela Trumpove volivce?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,02
Povračilni ukrepi EU bi lahko največjo bolečino zadali prav Trumpovi republikanski volilni bazi.
Odziv Evropske unije na odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da uvede tako imenovane vzajemne carine vsem ameriškim trgovinskim partnerjem, je morda manj agresiven, kot je bilo pričakovano, in kaže na nekaj ustvarjalnosti EU v poskusu, da ZDA prizadene tam, kjer jo bo najbolj bolelo, ugotavlja bruseljski portal Politico.
Čeprav je Donald Trump carine označil za vzajemne, se vrstijo opozorila, da nimajo ničesar z vzajemnostjo. Carinske stopnje so daleč od povprečnih carinskih stopenj na ameriški uvoz in predstavljajo preprosto delež primanjkljaja v blagovni menjavi ZDA s posamezno partnerico v skupnem uvozu iz te partnerice.
Nove carine za 22 milijard evrov blaga iz ZDA
V skladu z internim dokumentom, ki ga je pridobil Politico, Evropska komisija razmišlja o uvedbi do 25-odstotnih carin na širok spekter izvoza iz ZDA v vrednosti približno 22,1 milijarde evrov na podlagi podatkov uvoza v EU iz leta 2024.
Seznam vsebuje kmetijske in industrijske surovine, kot so soja, meso, tobak, železo, jeklo in aluminij, s katerimi bi prizadeli ameriške panoge, ki so najbolj odvisne od čezatlantskega izvoza.
Politico v poglobljeni analizi ugotavlja, da so strokovnjaki za zunanjo trgovino EU v odgovor ZDA na višje carine vnesli nekaj nenavadne ustvarjalnosti. Svojo jezo so preusmerili v ukrepe, s katerimi bi zadali bolečino Trumpovi republikanski volilni bazi.
EU o recipročnih carinah danes
Članice EU bodo o prvem naboru protiukrepov na dodatne carine na jeklo in aluminij odločale danes, večjega nasprotovanja pa ni pričakovati. Del ukrepov bi začel veljati sredi aprila, del pa sredi maja.
Ko bo seznam potrjen, bo 15. aprila začel veljati prvi niz carin na blago, kot so brusnice ali pomarančni sok, ki ga je EU že uvedla leta 2018 med prvim Trumpovim predsedovanjem, a jih je leta 2021 nato umaknila.
25-odstotna carina za drugo serijo uvoženih izdelkov, kot so jeklo, meso, bela čokolada in polietilen, pa bi začela veljati 16. maja. 25-odstotna dajatev na mandlje in sojo bi stopila v veljavo 1. decembra, navaja Politico.
Na splošno naj bi carine EU dosegle do 13,5 milijarde dolarjev (12,3 milijarde evrov) vreden izvoz iz republikanskih oziroma rdečih zveznih držav, razkriva analiza Politica.
Carine na sojo največji udarec za republikance
EU bi z recipročnimi carinami najbolj prizadela izvoz soje, ki predstavlja največji gospodarski in simbolični pomen za srce republikanske stranke.
ZDA so druga največja proizvajalka in izvoznica soje na svetu, carine EU pa bi prizadele panogo, ki je že tako prizadeta zaradi povračilnih ukrepov Kitajske, naraščajoče svetovne konkurence in padajočih cen. A to po navedbah Politica še ni vse: 82,5 odstotka ameriškega izvoza soje v EU prihaja iz Louisiane, domače države predsednika predstavniškega doma kongresa Mika Johnsona.
Po navedbah Politica ni presenetljivo, da so ameriški proizvajalci soje prejšnji mesec ostro obsodili Trumpovo trgovinsko bojevitost, pri čemer so trdili, da "carine niso nekaj, kar je treba jemati zlahka" in pozvali administracijo, naj "znova razmisli o carinah proti Kanadi, Mehiki in Kitajski in uvedbi morebitnih dodatnih carin." Trump doslej ni nakazal, da "ne razmišlja" o zaustavitvi trgovinske vojne.
EU cilja tudi na govedino iz Kansasa in Nebraske, perutnino iz Louisiane, avtomobilske dele iz Michigana, cigarete s Floride in lesene izdelke iz Severne Karoline, Georgie in Alabame.
Medtem ko je Evropska komisija po uspešnem lobiranju Francije, Italije in Irske iz končnega osnutka izločila viski, je vključila druge nišne izdelke, ki so bili namenjeni povzročanju največje bolečine izvoznikom v republikanskih državah.
Sem med drugim spadajo sladoled iz Arizone, robčki iz Južne Karoline, električne odeje iz Alabame, kravate in metuljčki s Floride (razen če so narejeni iz svile, kar bo demokratična Kalifornija z veseljem zagotovila) in pralni stroji iz Wisconsina.
Tudi testenine s Floride in iz Južne Karoline se bodo soočile z nekaj carinske vročice, čeprav bo Italija najverjetneje z veseljem zapolnila vrzel.
EU Trumpu sporoča, da se ne bo uklonila njegovim zahtevam
Zaradi Trumpove trgovinske vojne Washington plačuje visoko ceno, saj sta se Kanada in Kitajska na poplavo ameriških carin že odzvali z recipročnimi carinami.
Povračilni ukrepi, ki so jih uvedle Kitajska, Kanada in EU, bodo prizadeli skoraj 90 milijard dolarjev (82,2 milijarde evrov) ameriškega izvoza, je izračunal Politico.
Peking se je osredotočil predvsem na ameriško proizvodnjo in uvedel 15-odstotne dajatve na blago, kot so piščanec, pšenica in koruza, skupaj z 10-odstotnimi dajatvami na sojo, meso, sadje in druge kmetijske izdelke. Kanada je medtem uvedla dva sklopa carin – 25 odstotkov na vrsto kmetijsko-živilskih izdelkov in dodatnih 25 odstotkov na izdelke iz jekla in aluminija.
Bruselj po navedbah Politica s pristopom korenčka in palice Trumpu sporoča, da se ne bo uklonil njegovim zahtevam, obenem pa si pušča odprta vrata za pogajanja. EU je v ponedeljek ZDA ponudila brezcarinsko trgovanje na področju industrijskega blaga, ki med drugim zajema avtomobile, zdravila, kemikalije, plastiko in stroje.
Trump ponudbe ni sprejel, države EU pa je pozval, naj kupijo energijo iz ZDA v višini zunanjetrgovinskega primanjkljaja z EU. Posel bi moral biti vreden 317 milijard dolarjev, je ocenil.
Politico je zaključil, da bi EU v skrajnem primeru lahko uporabila svoj trgovinski adut, ki bi prizadel ameriški storitveni sektor. To bi trgovinsko vojno dvignilo na nov nivo, česar pa vse države EU še niso pripravljene storiti.
