Bo Grčija z mednarodnimi upnicami sklenila dogovor in se (spet) izognila bankrotu?

Mednarodne upnice (EU in IMF) pričakujejo, da bodo do jutri z Grčijo sklenili dogovor, s katerim bi Atene v zameno za novo tranšo posojila med drugim izvedle pokojninsko reformo in zvišale davke. Grški premier Aleksis Cipras je lani poleti prelomil obljubo ter v Bruslju obljubil varčevanje in reforme v zameno za 86 milijard evrov pomoči do leta 2018.

V zadnjih petih mesecih so pogajanja o reformah med Grčijo in trojko, ki jo poleg EU in IMF sestavlja še Nemčija, zašla v slepo ulico. Kot poudarjajo pri tedniku Economist, bi bil že načelni dogovor dovolj, da bi na prihajajočem spomladanskem zasedanju IMF sprostili dodatnih pet milijard evrov posojila, s katerimi bi Grčija julija lahko poplačala 3,5 milijarde evrov dolga do IMF in ECB ter nacionalnih bank.

Včerajšnja skoraj deset ur trajajoča pogajanja med Grčijo in mednarodnimi upnicami so le prinesla težko pričakovan preboj. Predstavnik grške vlade je sporočil, da naj bi bilo treba urediti določene detajle, dogovor pa je potreben pri pokojninski reformi in regulaciji slabih posojil. Če bo dogovor padel v vodo, se lahko Grčija znova znajde pred bankrotom.

Dogovor bo dosežen, a za kakšno ceno?

Grčiji junija in julija zapade dobrih deset milijard evrov dolga. Kot opozarja ekonomist Anže Burger, Grčija brez dostopa do druge tranše posojila tega denarja ne bo sposobna vrniti. "Zaradi likvidnostnega pritiska menim, da bo Grčija tako kot do zdaj privolila v zahteve upnikov in izvedla dogovorjene strukturne ukrepe."

Grčija nujno potrebuje novo tranšo posojila, v nasprotnem primeru ji znova grozi bankrot. Foto: Reuters

Največji poraženec bo tako znova grški predsednik vlade. Več njegovih poslancev mu je ob tem zagrozilo, da bodo v primeru novih varčevalnih ukrepov zapustili vladajočo koalicijo, kar lahko povzroči novo vladno krizo in morda celo predčasne volitve.

S strukturnimi reformami do prestrukturiranja dolga

Strukturne reforme, ki jih od Grčije zahtevajo mednarodni upniki, vključujejo dodatna znižanja plač v javnem sektorju, bolj fleksibilno delovnopravno zakonodajo in znižanje pokojnin. Kot pravi Burger, bodo v zameno za izpolnitev teh reform Grčiji odobrili dodatno prestrukturiranje javnega dolga, da bo ta bolj vzdržen.

V preteklih mesecih se je veliko govorilo o odpisu dolga Grčiji, kar po mnenju nekaterih pravnikov ni v skladu s pravili EMU. Je pa delni odpis dolga po prepričanju Burgerja edini način, da Grčija s pomočjo ključnih reform ponovno vzpostavi zunanjo konkurenčnost in začne rasti.

Zaveda se, da bodo imele reforme na kratek rok negativen učinek na agregatno povpraševanje in s tem rast, zato lahko postane trenutno največja težava Grčije – vprašanje slabih posojil v grških bankah – še večja.

IMF že dlje časa pritiska na Nemčijo, naj Grčiji odpiše del dolga. Pritiski bodo v prihodnje še večji zaradi grožnje brexita. Foto: Reuters

Vse večji bo tudi pritisk na Nemčijo

Še vedno sicer odmeva prepis telekonference, ki ga je objavil WikiLeaks in iz katerega je razvidno, da so se predstavniki IMF pogovarjali o tem, da se Atene odločno premaknejo šele, ko jim grozi bankrot. Menili so, da bi bil potreben "dogodek", ki bi Grčiji povečal grožnjo s posledicami v primeru neplačila in Grke tako prisilil k ukrepanju, Nemčijo pa k vsaj delnemu odpisu dolga Grčiji.

"Po domnevnem prepisu prisluhov predstavnikov IMF bo pritisk na Nemčijo v prihodnjih mesecih še večji zaradi grožnje brexita, migrantske krize in omenjene zapadlosti dolga v juliju," pravi Burger. IMF se namreč že nekaj časa zavzema za delni odpis dolga Grčiji. To poletje bi se po njegovem mnenju lahko zgodilo, da bi Nemčijo stisnili v kot in to izsilili.

Na vprašanje, kaj potrebuje Grčija, da se bo izvila iz začaranega kroga varčevanja, Burger odgovarja, da so to rast in strukturne reforme, ki bodo to rast vzdržno omogočile, ter delni odpis dolga, ki ji bo dal dovolj fiskalnega prostora za izvedbo reform in odprl možnosti za gospodarsko rast.