Petek, 5. 4. 2024, 22.34
7 mesecev, 3 tedne
Bo novi slovaški predsednik Peter Pellegrini ali Ivan Korčok?
Slovaki bodo v soboto izvolili novega predsednika države. Izbirali bodo med socialdemokratom Petrom Pellegrinijem, ki je naklonjen Rusiji, in liberalcem Ivanom Korčokom, ki zagovarja nadaljnjo zahodno pomoč napadeni Ukrajini. Večina zadnjih anket kaže, da bo izid zelo tesen. Nekatere ankete dajejo prednost Pellegriniju, druge Korčoku.
V prvem krogu predsedniških volitev je največ glasov dobil nekdanji zunanji minister Ivan Korčok, in sicer 42,52 odstotka. Peter Pellegrini je dobil 37,03 odstotka. Zanimivo je, da je večina javnomnenjskih anket pred prvim krogom, ki je bil 23. marca, največ podpore namerila Pellegriniju. Prav tako so takratne ankete Pellegriniju napovedovale tudi končno zmago v drugem krogu.
Ankete napovedujejo zelo tesen izid
Pred drugim krogom se je Pellegrinijeva prednost po anketah zmanjšala. Tako ankete zdaj napovedujejo zelen tesen izid. Po enih bo zmagal Korčok, po drugih Pellegrini. Jeziček na tehtnici bodo po napovedih volivci, ki so v prvem krogu glasovali za tretjeuvrščenega Štefana Harabina. Ta je dobil 11,74 odstotka.
Harabin je naklonjen Putinu ter ostro graja EU in množične migracije iz zunajevropskih držav, zaradi česar je bližje Pellegriniju kot Korčoku. Vse je torej morda odvisno od tega, v kako velikem številu se bodo Harabinovi volivci, teh naj bi bilo največ na osrednjem Slovaškem, v soboto odpravili na volišča. Čim manjša bo njihova udeležba, tem večje možnosti ima Korčok.
Harabin, nekdanji sodnik, nekdanji predsednik slovaškega vrhovnega sodišča in nekdanji minister za pravosodje, je svoje volivce že pozval, naj se udeležijo tudi drugega kroga. Harabina, ki ima Ukrajino za fašistično državo, je v času prejšnje liberalne proukrajinske vlade maja 2022 celo aretirala slovaška policija.
Pellegrini in Fico
Pellegrini je predsednik socialdemokratske stranke Glas (slovaško Hlas) in je trenutno predsednik parlamenta. To je postal po lanskih volitvah, na katerih sta slavila proruski populist Robert Fico in njegova po imenu socialdemokratska stranka Smer. Ta je sestavil vladno koalicijo skupaj z Glasom in Slovaško narodno stranko. Vse tri stranke tudi podpirajo Pellegrinija na predsedniških volitvah.
Ivan Korčok je nekdanji slovaški zunanji minister.
Pellegrini je bil dolgo član Smeri, Fico ga je marca 2018, ko je odstopil, ker so Slovaki množično šli na ulice zaradi umora Jana Kuciaka (ta je kot novinar raziskoval povezave vladajoče stranke Smer s kriminalnim podzemljem) in njegove zaročenke, celo postavil na čelo vlade.
Zmaga Pellegrinija bi utrdila položaj vlade
Pellegrini se je pozneje sprl s Ficom, ki se ni želel posloviti s čela stranke Smer, in ustanovil lastno stranko Glas. A sta po lanskih parlamentarnih volitvah spet velika zaveznika.
Zmaga Pellegrinija bi bila tako tudi zmaga za Fica, ki upa, da bo imel v predsedniški palači človeka, ki bo politično usklajen z njim. Zdajšnja predsednica Slovaške, liberalka Zuzana Čaputova, ki se je odločila, da se zaradi osebnih razlogov ne bo potegovala za drugi predsedniški mandat, namreč nasprotuje nekaterim potezam Fičeve vlade.
Čaputova odlaga uveljavitev sporne zakonodaje
Tako je sicer podpisala sporno spremembo kazenskega zakonika, ki jo je pred podpisom odločno grajala, nato pa dala zakonik na ustavno sodišče, ki je del zakonika do dokončne odločitve začasno zadržal. Sicer bi lahko na zakonik vložila tudi predsedniški veto, a bi poslanci v slovaškem parlamentu z novim glasovanjem lahko ta veto odpravili in bi zakonik veljal, tudi če pod njim ne bi bilo podpisa predsednika države.
Zmaga Pellegrinija bi utrdila Fičevo vlado.
Te sporne spremembe kazenskega zakonika, ki naj bi po mnenju kritikov škodile boju proti korupciji, so tudi ena od glavnih tem letošnjih predsedniških volitev. Seveda je Korčok velik kritik spremenjenega zakonika. Druga velika tema je politika do Ukrajine in Rusije.
Različna pogleda na vojno v Ukrajini
Pellegrini podpira odločitev nove slovaške vlade, da ukine slovaško vojaško pomoč Ukrajini. Prepričan je, da pošiljanje zahodne vojaške pomoči zgolj podaljšuje vojno v Ukrajini. Na drugi strani Korčok zagovarja nadaljnjo pomoč vzhodni slovaški sosedi. Konec te pomoči po mnenju Korčoka ne bi prinesel miru, ampak kapitulacijo Ukrajine.
Zmaga Pellegrinija bi še utrdila oziroma okrepila politično moč zdajšnje vladne koalicije, v primeru Korčokove zmage pa bi se nadaljevalo zdajšnje merjenje moči med vlado in predsednikom. Pri tem Korčok, tako kot Čaputova, ne bi mogel preprečiti spornih vladnih odločitev s predsedniškim vetom, lahko bi le odlašal z njihovo uveljavitvijo.