Torek, 4. 12. 2018, 10.21
5 let, 12 mesecev
Brexit: kdo bo na koncu točil solze? #intervju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,16
1
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je dal britanski predsednici vlade Theresi May jasno vedeti, da je "to edini mogoči dogovor".
Čeprav je 27 članic Evropske unije potrdilo ločitveni dogovor z Veliko Britanijo, zgodbe o brexitu še zdaleč ni konec. To je le prvi korak v tem neizogibno bolečem procesu. Negotovosti je še veliko, prvo je vprašanje, kako bo o dogovoru odločil britanski parlament, ki z razpravo začenja danes. A ne glede na to, ali bodo v Londonu dogovor podprli ali ne in se odločili za trdi brexit, v vsakem primeru bodo najkrajšo potegnili Britanci.
Ločitveni sporazum, ki ga je Bruselj potrdil 25. novembra in zatrdil, da od njega ne odstopa več, ureja tri prednostna vprašanja - pravice državljanov, finančno poravnavo in mejo na irskem otoku.
Kot je razvidno iz 585 strani dolgega dokumenta, bodo Britanci, ki živijo v EU, in Evropejci, ki živijo v Veliki Britaniji, ohranili rezidentstvo in socialne pravice. Ločitveni račun pa je po pisanju BBC ocenjen na 44 milijard evrov, ki jih bo Velika Britanija za poravnavo vseh obveznosti Evropski uniji plačevala še več let.
Dogovor je na mizi, v EU so mu rekli "da", pred njim pa je še največja preizkušnja – potrjevanje v britanskem parlamentu, ki je predvideno za prihodnji torek. Nekateri na Otoku sicer še vedno računajo, da se da doseči kaj več. A poznavalec evropske politike Dragan Barbutovski meni, da bo sprejetje tega dogovora za London še najmanj boleče.
Brexit je sam po sebi negativen proces, pogajalci so čez celoten postopek doseganja dogovora poudarjali, da želijo z njim minimalizirati škodo. Kakšna bo po vaši oceni vendarle škoda glede na zdajšnji dogovor? Kdo bo na koncu največji poraženec?
Izstop Velike Britanije iz Evropske unije je pravzaprav negativen za obe strani. Po eni strani EU izgublja veliko državo članico, eno izmed največjih držav na svetu, vplivno državo članico, ki ima sedež v Varnostnem svetu ZN. Tako da tu ne gre za izgubo katerekoli države članice, če pogledamo samo politično, glede vpliva EU v svetovnih okvirih.
Po drugi strani tudi Velika Britanija izgublja, ker je v tem, da smo skupaj, da govorimo kot osemindvajseterica, seveda moč v globalnem procesu večja.
Na žalost je tako, da to ni čas za odpiranje šampanjcev, ni čas za slavljenje. Narejen je bil prvi korak v procesu, ki bo imel negativne posledice na obe strani. Moramo pa to gledati s stališča, da se mora zgoditi urejen izstop. Najslabši bi bil neurejen izstop, kar bi pomenilo resnično velik problem tako za državljane na dnevni ravni kot za podjetja in konec koncev tudi za družbo.
"Narejen je bil prvi korak v procesu, ki bo imel negativne posledice na obe strani," opozarja Dragan Barbutovski.
Tega scenarija sicer še ne gre povsem izključiti, še vedno se utegne zgoditi, da britanski parlament ne bo potrdil dogovora.
To je črni scenarij, za katerega ne vemo, kako se bo razvil in kakšna bo odločitev britanskega parlamenta. Mislim, da bo na koncu prevladal razum tudi med tistimi, ki zagovarjajo težki brexit.
Najslabši mogoč scenarij bi bil, da Velika Britanija izstopi brez dogovora, s čimer bi se 29. marca obrnilo iz neke sive na črno barvo. Preprosto drugače ne bo šlo, ker EU ni prilagojena na to, da ima lahko brez dogovora neko vmesno stanje med tem, da si in nisi član EU. Če dogovora ne bo, tega prehodnega obdobja ni.
Iz Velike Britanije je slišati kar precej nezadovoljstva z dogovorom in politiko vodenja brexita Therese May. Bilo je tudi že več izstopov ministrov iz njene vlade zaradi brexita. Na drugi strani so iz Bruslja dobili jasno sporočilo: ta dogovor ali pa nič. Kako daleč je po vašem mnenju ta črni scenarij?
Ne vem, ker ne vem, kakšna bo prihodnost. Ne kaže najboljše, in sicer da bi sporazum šel skozi britanski parlament. A mislim, da bi po drugi strani, če se bo predstavilo, kaj se utegne zgoditi, če ne bo dogovora, to na koncu moralo prevladati. Če imamo opravka z nekimi odgovornimi politiki. Najslabše je, da potegnemo zadevo iz električnega omrežja in rečemo, zdaj pa je konec. V tem smislu bo to imelo negativne posledice predvsem za Veliko Britanijo, na srednji rok pa tudi za EU.
Bi bila Velika Britanija v tem primeru v slabšem položaju, kot če nikoli ne bi bila članica?
Na kratki rok verjetno drži, zato ker imajo države, ki niso v EU, neki dogovor z EU. V tem primeru bi pripeljalo do tega, da ne bi bilo nobenega dogovora. To je tisto, kar je najslabše.
Pri dogovoru so se precej osredotočali na državljane in poskušali doseči, da za njih na eni in drugi strani ne bo prevelikih posledic, da bodo Britanci, ki živijo v EU, lahko ohranili bivališče in obratno. Omenili ste, da bo, če dogovor ne bo sprejet, to velika težava tudi za državljane. Kako konkretno?
Če boste pogledali dokumente, ki jih je Evropska komisija predstavila pred dobrim tednom, kjer predstavlja črne scenarije, boste ugotovili, da je to slabo na vseh ravneh. Od tega, da bodo morali skozi dodatne varnostne preglede na letališčih, do tega, da bodo težave, če karkoli vnašajo ali izvažajo iz EU. To pomeni tudi zelo veliko praktičnih težav za ljudi.
Če pogledamo podjetja, pa je še veliko hujše, ker se črni scenarij širi tudi na dogovore Svetovne trgovinske organizacije. To je za Veliko Britanijo najslabša rešitev.
Kakšno škodo pa bo London utrpel, če britanski parlament potrdi dogovor? Kakšna bo najmanjša škoda, ki jo bo brexit prinesel Britancem?
Ta škoda je predvsem politična. Sprejeti morajo notranjepolitično odločitev, ali je ta dogovor dovolj dober za njih in ali so si izpogajali stvari do te mere, da so zadovoljni.
V vsakem primeru pa je stališče EU, da ne morejo imeti enakih pravic, kot so jih imeli kot država članica. Izguba bo zagotovo na njihovi strani, kako velika bo, pa je tisto, kar se morajo odločiti notranjepolitično v smislu, da pogledajo dogovor, ki je na mizi, in rečejo, tukaj bomo končali.
1