Četrtek, 31. 1. 2019, 13.14
5 let, 10 mesecev
Druga največja trgovinska partnerica Slovenije zašla v recesijo
Italijansko gospodarstvo je konec lanskega leta spet zdrsnilo v recesijo. V zadnjem četrtletju lanskega leta se je BDP naših zahodnih sosedov skrčil za 0,2 odstotka, medtem ko je lani v predzadnjem četrtletju doživel 0,1-odstotni padec, so sporočili predstavniki italijanskega statističnega urada (Istat).
Italijanski predsednik vlade Giuseppe Conte je ob objavi podatkov izjavil, da se bo krčenje italijanskega gospodarstva najverjetneje nadaljevalo tudi v letošnjem letu. Italija je glede na najnovejše podatke tako postala prva država med članicami območja z evrom in hkrati prva država v skupini industrijsko najrazvitejših držav (G7), ki je spet zašla v recesijo.
Nekatere države članice dosegajo rast, Italija pa pada v recesijo
Predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi je prejšnji teden dejal, da gospodarski kazalniki kažejo, da je območje evra šibkejše, kot so predvidevali, in da se je tveganje za rast povečalo. V primerjavi z Italijo so nekatere druge države območja z evrom v zadnjem četrtletju lanskega leta dosegle gospodarsko rast, ki je bila celo višja od pričakovane.
Po poročanju BBC je na medčetrtletni ravni to uspelo Franciji in Španiji z 0,3-odstotno oziroma 0,7-odstotno rastjo BDP. K italijanskemu padcu v recesijo so po podatkih Istata prispevale gospodarske panoge, kot so kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in industrija, medtem ko rast neto izvoza skrčenja BDP ni mogla preprečiti.
Italijanski premier Giuseppe Conte je ocenil, da se bo padec BDP nadaljeval tudi v letošnjem letu.
Italija druga najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica Slovenije
Italija je za Nemčijo druga najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica Slovenije in tretji partner po obsegu menjave storitev. Italija je hkrati peta največja investitorka v Sloveniji, italijanski turisti pa že več let zapored zasedajo prvo mesto tako po številu prihodov kot številu prenočitev tujih gostov pri nas.
Po podatkih slovenskega statističnega urada je bilateralna blagovna menjava med Slovenijo in Italijo v letu 2017 znašala 7,5 milijarde evrov, kar predstavlja 17-odstotno rast v primerjavi z letom 2016. Izvoz iz Slovenije v Italijo je predlani dosegel 3,2 milijarde evrov, kar glede na leto 2016 predstavlja 18-odstotno rast. Uvoz iz Italije v Slovenijo je predlani znašal 4,3 milijarde evrov, kar je 16 odstotkov več kot leta 2016.
Italija ima četrti največji javni dolg na svetu
Spomnimo, da je bila italijanska vladna koalicija, v kateri prednjačita skrajno desna Liga in populistično Gibanje petih zvezd, konec lanskega leta po kritikah Bruslja prisiljena popraviti osnutek proračuna za leto 2019. Evropska komisija je Italijo opozorila, da bi načrtovani izdatki lahko vplivali na že tako nevzdržen italijanski državni dolg.
Italijanski javni dolg je najvišji v celotni EU in znaša 2,3 bilijona evrov, hkrati pa je četrti največji javni dolg na svetu. Na ravni EU je bolj od Italije zadolžena samo še Grčija, katere javni dolg znaša 132 odstotkov BDP.
Glavni ekonomist pri analitiki Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Bojan Ivanc pravi, da novica o recesiji v Italiji ni presenetljiva, saj so nekateri vodilni indikatorji nakazovali na tak razplet. "Medletna rast je bila vseeno dosežena, kar je bila posledica dveh delovnih dni več v zadnjem četrtletju lanskega leta glede na leto 2017. Ključni dejavnosti pri upadu dodane vrednosti sta bili kmetijstvo in industrija, medtem ko so bila gibanja v storitvah pozitivna," poudarja Ivanc.
V industriji in gradbeništvu so se po njegovih besedah skrčile predvsem zaloge, kar samo po sebi še ni znamenje za preplah, medtem ko je bil prispevek izvoza k rasti BDP pozitiven. "Italijanski izvoz je močno odvisen tudi od povpraševanja v Franciji, ki je bilo zaradi protestov rumenih jopičev v zadnjem četrtletju šibkejše," pojasnjuje Ivanc. Dodaja, da se je izvoz Slovenije v Italijo v lanskem letu povečal za petino, medletna rast pa se je novembra umirila na 6,5 odstotka. Povečal se je predvsem izvoz naftnih derivatov in elektrike kot tudi vozil.
Januarska anketa o razpoloženju v gospodarstvu je pokazala, da se je razpoloženje italijanskih potrošnikov in v gradbeništvu spet povečalo, poslabšalo pa se je razpoloženje v industriji in storitvah. "Družbe, ki so usmerjene v končne kupce na italijanskem trgu, bodo tako imele manj težav zaradi gospodarske situacije, več pritiska pa bo čutiti v vrednostni verigi proizvodnje," še pojasnjuje Ivanc.
3