Petek, 31. 1. 2025, 16.00
5 ur, 20 minut
Elon Musk, Hitler in noč dolgih nožev
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,44
Elon Musk je pred ameriškim volitvami denarno podprl Donalda Trumpa in je zdaj del Trumpove administracije. To pa ni všeč populistom Mage.
Najbogatejši človek na svetu Elon Musk je na inavguraciji novega ameriškega predsednik Donalda Trumpa razburil duhove z dvakratnim fašističnim pozdravom. Po dogodku so se pojavile polemike, ali je to bil fašistični pozdrav ali ne. Toda pravo vprašanje ni, ali je to bil fašistični pozdrav ali ne, temveč zakaj ga je Musk izvedel. Odgovor je povezan s polemiko glede vizumskega sistema H1B.
Pred leti je tehnološki milijarder Elon Musk veljal za podpornika demokratov. Tako je pred predsedniškimi volitvami leta 2016 podprl demokratko Hillary Clinton, kar seveda ni bilo všeč republikancu Donaldu Trumpu. Drugačna zgodba je bila pred lanskimi volitvami, saj je bil Musk Trumpov glasen podpornik.
Musk dvigne veliko prahu z dvignjeno desnico
Še več, za Trumpovo izvolitev je prispeval tudi na stotine milijonov dolarjev. Po volitvah je postal skoraj nerazdružljiv s Trumpom, ta ga je tudi imenoval za koordinatorja za vladno učinkovitost.
Na Trumpovi inavguraciji 20. januarja letos je bil med govorniki tudi Musk. Bolj kot z govorom je dvignil prah z dvakratnim dvigom desnice v slogu fašističnega pozdrava. Seveda so se takoj pojavile polemike, ali je to bil fašistični pozdrav ali ne.
Vizumski sistem H1B in Muskova provokacija s fašističnim pozdravom
Muskovi podporniki in občudovalci so seveda trdili, da to ni bil fašistični pozdrav, češ da je Musk samo "vrgel svoje srce občinstvu" in s tem pozdravil zbrano množico. Nekateri so ga branili, češ da je avtist.
Na Trumpovi inavguraciji je Elon Musk dvakrat dvignil desnico v slogu fašističnega pozdrava. Italijanski fašisti so temu pozdravu rekli saluto romano oziroma rimski pozdrav po slovensko, ker naj bi ga uporabljali Rimljani (kar pa ni dokazano). Temu pozdravu se na nemškem govornem območju pravi tudi Hitlergruss ali nazigruss, tj. Hitlerjev pozdrav oziroma nacistični pozdrav.
Glede na to, da je Musk inteligenten mož, je seveda vedel, kakšen pozdrav je uporabil. Vprašanje, ki se postavlja, je torej: zakaj je Musk uporabil fašistični pozdrav. Odgovor se skriva v polemiki glede vizumskega sistema H1B, ki tujim državljanom omogoča zaposlitev v ZDA.
Populisti Mage proti vizumskemu sistemu H1B
Številni pripadniki gibanja Maga na čelu z desno vplivnico Lauro Loomer in nekdanjim Trumpovim svetovalcem Stevom Bannonom so prepričani, da ta vizumski sistem odžira delo Američanom in ga daje tujcem (na udaru kritik so zlasti Indijci, ki se zaposlujejo v tehnoloških podjetjih v Silicijevi dolini). Takšno stališče je imel pred volitvami tudi Trump.
Ko so se nad Muska usule prve graje zaradi njegove podpore vizumskemu sistemu H1B, se je najbogatejši Zemljan odzval z besnim čivkom, v katerem je nasprotnikom vizumskega sistema H1B napovedal vojno. Poobjavil je tudi tvit nekega uporabnika omrežja X, ki je ameriške delavce označil za preveč zaostale, da bi lahko opravljali visoko zahtevna dela.
Veliki spopad: populisti Mage proti Musku
Podobno se je odzval tudi Muskov takratni sodelavec pri krčenju porabe državnega denarja Vivek Ramaswamy, ki je 26. decembra lani na omrežju X zapisal, da tehnološka podjetja rajši zaposlujejo tujce kot domačine zaradi kulturnih razlik: ameriški filmi tako poveličujejo kraljice maturitetnih plesov namesto prvakov matematičnih olimpijad.
Na družbenem omrežju se je pojavilo tudi smešenje zagovornikov Elona Muska, ki so trdili, da je bil dvig desnice posledica avtizma (odlomek je iz filma Ameriška zgodovina X, ki govori o ameriških neonacistih):
American History X, this film about autism. pic.twitter.com/koPJxjqJtn
— Max Ircobo (@IrcoboMartial) January 21, 2025
Populisti Mage seveda Musku niso ostali dolžni: nekdanji Trumpov glavni svetovalec v Beli hiši Steve Bannon ga je označil za zlobneža in južnoafriškega rasista. Muska in druge tehnološke milijarderje je označil tudi kot oligarhe in tehnofevdalce.
Vizumski sistem H1B in fevdalizem
Pri tem nasprotniki vizumskega sistema H1B trdijo, da delodajalci s tem sistemom nižajo plače v tehnološkem sektorju, saj so prejemniki tega vizuma vezani na delodajalca. S tem ima delodajalec veliko pogajalsko moč glede plače nad takšnim uslužbencem, medtem ko lahko ameriški državljani svobodno odidejo k drugemu delodajalcu, ki jim ponudi boljše plačilo.
Tako naj bi imel delodajalec nad prejemniki vizuma H1B podobno moč kot nekoč fevdalci nad svojimi podložniki: prejemniki vizuma so osebno vezani na delodajalca kot nekdaj podložni kmetje do fevdalca oziroma zemljiškega gospoda. Seveda Bannon, ki dobro pozna zgodovino in zgodovino idej, verjetno tehnoloških podjetnikov ni na pamet enačil s fevdalci.
Muskovo prehitevanje Bannona po desni
Potem ko je Musk ugotovil, da Bannona, ki hrepeni po nacionalistični revoluciji v ZDA, ne bo mogel premagati z napadi z leve, ga je skušal prehiteti po desni, tj. v javnosti se prikazati za večjega desničarja kot Bannon. Na zadnji dan lanskega leta se je na družbenem omrežju začasno preimenoval v Kekiusa Maximusa oziroma Kekija Največjega po slovensko.
Elon Musk je v času spora s populisti Mage glede vizumskega sistema H1B svoje ime na računu na omrežju X spremenil v Kekius Maximus (Kekij Največji po slovensko). To je seveda namig na izmišljeno božansko bitje Kek (Kek je egiptovski bog teme, upodobljen z žabjo glavo), ki je bil v letih 2015–2016 povezan z gibanjem alt-right. Strogo gledano Kekius ni pravilna latinska izpeljanka imena Kek, pravilno bi bilo Kekus Maximus. Morda je v ozadju Muskovo slabo poznavanje latinščine ali pa je z obliko Kekius načrtno namigoval na slavnega rimskega vojskovodjo Julija Cezarja (Julius v latinščini).
Božanstvo Kekij oziroma pravilneje Kek, upodobljen tudi kot zelena žaba z imenom Pepe (podoba tega žabca je nastala leta 2005 in je bila sprva apolitična), je pred volitvami leta 2016 postal simbol t. i. alternativne desnice (ang. Alt-right), pojma, ki je vključeval tudi skrajno desnico in neonaciste.
Po žabcu Pepeju še dvignjena desnica
Več kot očitno je Musk z uporabo podobe žabca Pepeja nagovarjal ameriške desničarje, da bi se v spopadu z Bannonom prikazal kot eden od njih. Nato sta 20. januarja sledila Trumpova inavguracija in dvakratni fašistični pozdrav.
Ameriški desničar Richard Spencer, ki naj bi skoval pojem alt-right, je razumljivo takoj povlekel primerjavo med Muskovim fašističnim pozdravom in svojim zborovanjem po Trumpovi zmagi novembra v Washingtonu, kjer je v slogu nacistov nazdravljal na Trumpovo zmago z besedami "Hail Trump, hail our people, hail victory!" V slovenskem prevodu se njegov nagovor glasi: "Živel Trump, živelo naše ljudstvo, živela zmaga!" Spencerjevi privrženci so odzdravljali tudi s fašističnim pozdravom.
Muskovo načrtno obujanje vzdušja iz leta 2016?
Spencer, ki je lani novembra presenetljivo glasoval za demokratko Kamalo Harris, ker se mu zdi gibanje Maga idiotizem, je prepričan, da skuša Musk z memom žabca Pepeja in fašističnim pozdravom oziroma nekakšnim obujanjem alt-rightovskega leta 2016 preusmeriti pozornost od svojega podpiranja vizumskega sistema H1B.
Adolf Hitler, socializem, Musk in noč dolgih nožev
Fašisti Benita Mussolinija in nacisti Adolfa Hitlerja so v prvi vrsti nastali kot odziv na poskuse socialističnih revolucij v slogu sovjetske Rusije po koncu prve svetovne vojne. V Italiji so fašisti s podporo drugih desnih strank leta 1922 prevzeli oblast in januarja 1925 po fašističnem umoru voditelja italijanskih socialistov Giacoma Matteottija uvedli diktaturo. Nacisti so v Nemčiji oblast prevzeli januarja 1933, štiri leta po izbruhu velike gospodarske krize.
Muskov fašistični pozdrav je seveda v veliko zagato spravil njegove privržence in občudovalce, ki so seveda takoj začeli trditi, da ne gre za fašistični pozdrav. Muskova poteza jih je še toliko bolj spravila v zadrego, ker je Musk dobrih deset dni prej v pogovoru s sovodjo nemške AfD Alice Weidel razglabljal o tem, da je bil Adolf Hitler socialist. Alice Weidel ga je celo poimenovala za komunista.
Seveda Hitler ni bil socialist, prav tako ni podržavljal podjetij, kot je trdila sovodja AfD. Vsi sodobniki so naciste oziroma Nacionalsocalistično nemško delavsko stranko (NSDAP) politično uvrščali na desnico in ne na socialistično levico. Uporabo pojma socializem je Hitler načrtno uporabljal zato, da bi delavce odtegnil od socialistov, katerih ideološki temelj je bil marksizem. Marksistični socialisti so tudi zagovarjali razredni boj, ki so mu fašisti in nacisti nasprotovali. Ideološki temelj NSDAP so bili pangermanska ideologija, nemški nacionalizem, antisemitizem in rasni boj.
Podobno kot fašisti Benita Mussolinija v Italiji, ki so bili zgled za naciste in leta 1922 ne bi prišli na oblast brez podpore liberalcev, katoliških konservativcev in italijanskih industrialcev, so imeli nacisti podporo nemške industrije, ki je imela rajši na oblasti NSDAP kot socialdemokrate in/ali komuniste.
Res pa je, da je imela tudi NSDAP pogojno rečeno levo krilo, ki je zahtevalo revolucionarni nacionalizem s podržavljanjem oziroma nacionalizacijo zasebnih podjetij. Voditelji tega krila so bili vodja SA Erich Röhm ter brata Gregor in Otto Strasser. Imenovali so jih tudi štraserjanci – za razliko od hitlerjancev. Hitler je, tudi na zahtevo nemških industrialcev in še zlasti nemške redne vojske, ki se je bala večmilijonske SA, Röhma in Gregorja Strasserja dal umoriti med t. i. nočjo dolgih nožev (obdobje med 30. junijem in 2. julijem 1934).
