Torek, 11. 2. 2025, 6.56
3 ure, 56 minut
Evropska komisija na ameriške carine napovedala protiukrepe
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,94
Ursula von der Leyen je uvedene 25-odstotne carine močno obsodila.
Evropska komisija se bo po besedah njene predsednice Ursule von der Leyen na ameriške carine na uvoz jekla in aluminija odzvala z odločnimi in sorazmernimi protiukrepi. "EU bo ukrepala, da zaščiti svoje gospodarske interese, da zaščiti naše delavce, podjetja in potrošnike," je poudarila.
"Globoko obžalujem odločitev ZDA, da uvedejo carine na evropski izvoz jekla in aluminija," je dejala. A po njenih besedah neupravičene carine za EU ne bodo ostale brez odgovora, sprožile bodo odločne in sorazmerne protiukrepe.
Odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da s 4. marcem uvede 25-odstotne carine na uvoz jekla in aluminija, je tako močno obsodila. Ocenila je, da so carine davki, ti pa so slabi za podjetja, še slabši pa za potrošnike.
Komisijo je pri odzivu podprl tudi predsednik Evropskega sveta Antonio Costa. "EU je enotna pri zaščiti interesov evropskih podjetij, delavcev in državljanov," je zapisal na družbenem omrežju X. Dodal je, da je EU zanesljiva in predvidljiva partnerica in da si bo prizadevala za pravično svetovno trgovino.
Evropski poslanci kritizirali tako Trumpa kot evropsko birokracijo
Evropski poslanci so se strinjali, da se mora unija odzvati na poteze ZDA. Poslanci levosredinskih političnih skupin so ob tem kritizirali zlasti Trumpa, skrajno desni pa evropsko birokracijo.
Švedski evroposlanec Jörgen Warborn iz največje politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP) je poudaril, da EU ima ustrezna orodja za odziv na ameriške carine, vendar bi se morali z ZDA kot zavezniki najprej pogajati. Omenil je tudi potrebo po napredku pri trgovinskih dogovorih z drugimi deli sveta, kot so Južna Amerika, Indija in Indonezija.
Vodja skupine socialistov in demokratov (S&D) Iratxe Garcia Perez pa je namenila ostre kritike predsedniku ZDA, ki Evropo "ustrahuje z neupravičenimi carinami". Zavzela se je za krepitev EU in enotnega evropskega trga, pa tudi trgovanje z drugimi deli sveta.
Podobno sta menili tudi Karin Karlsbro (Renew) in Anna Cavazzini (Zeleni), ki sta se ob kritikah na račun uvedbe carin ZDA in predsednika Trumpa zavzeli za enotnost Evrope. Cavazzini je dejala še, da se mora unija na poteze ZDA odzivati preudarno in odločno.
Nekoliko ostrejša je bila Manon Aubry (Levica), ki je namenila ostre besede Trumpu in tistim v Evropi, ki ob njegovih potezah "gledajo v tla" in govorijo o krepitvi vezi z ZDA, medtem ko Trump "tepta mednarodni red in pravice manjšin". Kritizirala je tudi vpliv velikih mednarodnih podjetij in premožnih podjetnikov, kot je Elon Musk.
Češka evroposlanka Klara Dostalova iz skrajno desne skupine Domoljubi za Evropo (PfE) je kritike na drugi strani namenila Evropski komisiji in uniji na splošno, ker je po njenem v svojih odzivih preveč birokratska in počasna. Zavzela se je za odločnejše ukrepanje Bruslja.
Tudi vodja skrajno desne skupine Evropa suverenih narodov (ESN) Rene Aust je bil kritičen do evropske birokracije, ki je po njegovem občutno preobsežna in preprečuje evropskim podjetjem, da bi ostala konkurenčna.
Evroposlanec Daniele Polato iz skupine Evropskih konservativcev in reformistov (ECR) je dodal, da protekcionizem ZDA ni nekaj novega. Ob tem je zagovarjal Trumpa in kritiziral prejšnjo vlado ZDA pod vodstvom predsednika Joeja Bidna, pa tudi politike nekaterih evropskih držav.
Evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič je ob začetku razprave dejal, da se bo EU odločno, toda odmerjeno odzvala na ameriške carine. Uvedbo ameriških carin je opisal kot scenarij, v katerem obe strani izgubita, pri čemer je omenil tudi obsežne trgovinske vezi med EU in ZDA.
Poudaril je pomen multilateralizma in reševanja vprašanj skozi dialog, pri čemer je izpostavil pomen skupin G7 in G20. Zavzel se je tudi za večstransko upravljanje globalne trgovine, ki naj temelji na pravilih, v jedro pa postavil prenovljeno Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO).
Podobna stališča je izrazil tudi poljski minister za zadeve EU Adam Szlapka, ki je med drugim poudaril, da si bo unija prizadevala za nujno potrebno vsebinsko reformo WTO, da bi se ta prilagodila izzivom 21. stoletja.
Poslance nagovoril predsednik ukrajinskega parlamenta
Poleg razprave o carinah, so evropski poslanci razpravljali tudi o nadaljevanju podpore Ukrajini in njeni evropski poti. oslance je na slavnostni seji nagovoril predsednik ukrajinskega parlamenta Ruslan Stefančuk. V razpravi je pred tem sodelovala tudi komisarka za širitev Marta Kos, ki se je zavzela za napredek Ukrajine na njeni poti v EU.
Stefančuk, ki je poslance nagovoril v ukrajinščini, je v svojem nagovoru večkrat izrazil hvaležnost za podporo, ki jo EU in njene članice s številnimi ukrepi na različnih področjih zagotavljajo njegovi državi v boju za neodvisnost in svobodo.
Posvaril je, da si Rusija s svojo vojsko prizadeva za napredovanje proti zahodu, kar se po njegovem ne bo ustavilo pri Kijevu, temveč se bo nadaljevalo tudi v smeri Varšave in Bruslja. Omenil je tudi ruske hibridne grožnje Evropi in njenemu prebivalstvu.
"Lekcij zgodovine ne smemo nikoli pozabiti, ne smemo jih jemati zlahka, zlasti ko gre za okupacijo in zlorabe. Nekaznovano zlo se bo širilo, vse dokler mu to dopuščamo. Mir lahko dosežemo le, če bomo enotni in močni," je dejal Stefančuk.
Dodal je, da je edini način za zmago nad Rusijo neomajna podpora Ukrajini, ki za svoj trud za pridružitev EU po njegovih besedah plačuje zelo visoko ceno. Znova je pozval k obsežnejšim dobavam orožja za ukrajinsko vojsko in naložbam v ukrajinsko industrijo. Izrazil je tudi željo, da bi Ukrajina še v času poljskega predsedovanja Svetu EU odprla prvi pogajalski sklop v okviru procesa pridružitve.
Metsola: Ukrajinci se v zelo težkih okoliščinah izjemno trudijo in EU bi morala to priznati.
Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je dejala, da si bo parlament še naprej prizadeval za mir, ki mora biti njenih besedah pravičen, dostojanstven in mora temeljiti na načelu "nič o Ukrajini brez Ukrajine".
"Za to mora biti Ukrajina v poziciji moči. To pomeni tudi, da mora Evropa storiti več," je dodala predsednica parlamenta. Poslanci bodo sicer o resoluciji na temo nadaljnje evropske podpore Ukrajini predvidoma glasovali na marčevskem plenarnem zasedanju.
Konferenca predsednikov, ki jo sestavljajo Metsola in vodje političnih skupin v Evropskem parlamentu, je v današnji izjavi obsodila rusko agresijo nad Ukrajino, namerne napade na civilno in drugo kritično infrastrukturo ter zločine nad ukrajinskim prebivalstvom.
Pozvali so tudi k evropski enotnosti pri zagotavljanju politične, vojaške, gospodarske, humanitarne in finančne pomoči Ukrajini.
Izpostavili so še potrebo po kaznovanju odgovornih za vojne zločine in podprli ustanovitev posebnega mednarodnega sodišče za preiskavo zločinov agresije na Ukrajino. Dodali so, da EU podpira evropsko pot Ukrajine in napredek pri reformah.
Potrebo po vzpostavitvi pravičnega miru, zagotavljanju kredibilnih varnostnih jamstev Ukrajini in napredku pri izvajanju reform na njeni poti v Evropsko unijo je v razpravi izpostavila tudi evropska komisarka za širitev Marta Kos.
"Ukrajinci se v zelo težkih okoliščinah izjemno trudijo in EU bi morala to priznati. To je narava širitvene politike, ki temelji na zaslugah. Njihova prizadevanja bi morali izenačiti in čim prej odpreti prvi pogajalski sklop. Letos je naše evropsko sporočilo Ukrajini jasno - stali bomo z vami in vas pripeljali v EU, kamor spadate. Ukrajina je del naše evropske družine," je še povedala.
Poslanci tudi o razmerah v Srbiji
Evropska komisarka za širitev Kos bo po napovedih sodelovala še v popoldanski razpravi o politični krizi v Srbiji, kjer se v zadnjem času krepijo množični protesti, ki so jih lani novembra sprožili študenti, potem ko je v zrušenju nadstreška na železniški postaji v Novem Sadu umrlo 15 ljudi. V zadnjih tednih prejemajo tudi širšo podporo javnosti, medtem ko se krepi pritisk na srbskega predsednika Aleksandra Vučića.
EU se je doslej na razmere v Srbiji odzivala dokaj zadržano. Komisarka Kos je sicer prejšnji teden v odprtem pismu med drugim pozvala k preiskavi incidentov, katerih tarča so bili protestniki, poudarila pomen pravne države in svobode zbiranja ter zagotovila, da prednostna naloga EU ostaja podpreti Srbijo na njeni evropski poti.
