Sreda, 25. 9. 2024, 19.22
2 meseca
Robert Golob v Varnostnem svetu pozval k povrnitvi zaupanja v ZN
Premier Robert Golob je na današnjem zasedanju Varnostnega sveta ZN pozval k povrnitvi zaupanja v ZN, predvsem Varnostnega sveta, in za nesprejemljivo označil dejstvo, da je bilo lani po svetu pobitih rekordno število civilistov, humanitarnih delavcev in novinarjev.
Slovenski premier Robert Golob vodi posebno zasedanje Varnostnega sveta z naslovom Voditeljstvo za mir, ki ga je v okviru septembrskega predsedovanja v času splošne razprave svetovnih voditeljev na 79. Generalni skupščini ZN pripravila Slovenija.
Na začetku zasedanja je Golob prebral predsedniško izjavo, ki je bila sprejeta soglasno, nato pa predal besedo poročevalcem - generalnemu sekretarju ZN Antoniu Guterresu, predsednici Mednarodnega odbora Rdečega križa Mirjani Spoljarić Egger in nekdanji predsednici Liberije Ellen Johnson Sirleaf. Ta je nastopila kot članica starešin, skupine uglednih nekdanjih voditeljev, ki jo je ustanovil Nelson Mandela.
"Svet nujno potrebuje vodstvo"
Golob je dejal, da Slovenija od začetka članstva v Varnostnem svetu opaža vztrajno upadanje moči pravil, oblikovanih po drugi svetovni vojni, in nezmožnost odzivanja na velike konflikte, kot so tisti v Ukrajini, Gazi in Sudanu. "Zato smo pripravili ta dogodek. Svet nujno potrebuje vodstvo," je dejal.
Vojno v Ukrajini je označil za jasno kršitev Ustanovne listine ZN, ki lahko odpre vrata podobnim vojnam po vsem svetu. Zanj je nesprejemljivo, da Varnostni svet ni sposoben odločneje posredovati kljub grozodejstvom nad Palestinci, v Sudanu pa se obeta nov genocid, med drugim v Darfurju.
Golob o preteklih uspehih Varnostnega sveta
"Slovenija si prizadeva biti pošten posrednik, most in graditelj soglasja. Naša politika temelji na vrednotah in načelih. Kar smo se zavezali v kampanji za sedež v Varnostnemu svetu, skušamo tudi uresničiti. Prizadevamo si, da bi za vse konflikte uporabljali enake standarde," je poudaril.
Golob je pozval k večjemu upoštevanju skupnih in ne nacionalnih interesov in navedel nekaj preteklih zgodb o uspehu Varnostnega sveta, kot so Liberija, Sierra Leone in Vzhodni Timor, kjer je ukrepal z orodji, ki jih ima na voljo. Pri nekdanji Jugoslaviji je uspel ustanoviti mednarodno sodišče za zločine, kar se danes zdi nepredstavljivo, je dejal Golob.
"Ponovno moramo vzpostaviti zaupanje v ZN"
Za rekordno število žrtev med civilisti po svetu nosi Varnostni svet svoj del odgovornosti, je dejal in pozval države, naj se zamislijo o tem. "Ponovno moramo vzpostaviti zaupanje v ZN," je dejal in pozval k prizadevanjem za večjo učinkovitost in reforme, pri čemer imajo stalne članice posebno odgovornost.
"Naj zaključim z besedami, da so načela multilateralizma - zamisel, da morajo narodi sodelovati, da bi ohranili mir - danes enako pomembna kot pred 79 leti. Danes smo se lahko združili okoli predsedniške izjave. Gradimo na teh temeljih in ponovno spodbudimo naše skupno delo za boljši, mirnejši in bolj človeški svet," je sklenil Golob.
Zasedanje, na katerem po zadnjih podatkih sodeluje okrog 90 držav, ki opozarjajo na podobne probleme kot Golob, se bo nadaljevalo do večera, ko se bo Varnostni svet na zahtevo Francije sestal na izredni seji o Libanonu.
Zbrane nagovoril tudi Zelenski
Varnostnemu svetu so danes med posebnim zasedanjem, ki se tematsko povezuje z vrhom za prihodnost, poročali generalni sekretar ZN Antonio Guterres, predsednica Mednarodnega odbora Rdečega križa Mirjana Spoljarič Egger ter nekdanja predsednica Liberije in članica mednarodnega združenja uglednih osebnosti oziroma starešin Ellen Johnson Sirleaf.
Zbrane je nagovoril tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Dejal je, da Ukrajina ne bo nikoli sprejela mirovnega sporazuma, ki ji je bil vsiljen. Podvomil je v motive Kitajske in Brazilije pri spodbujanju pogovorov z Rusijo. Hkrati je Moskvo obtožil, da načrtuje napade na jedrske elektrarne v Ukrajini.
"Pred kratkim sem od naših obveščevalnih služb prejel še eno zaskrbljujoče poročilo. Zdi se, da Putin načrtuje napade na naše jedrske elektrarne in infrastrukturo, da bi jih odklopil od električnega omrežja," je povedal Zelenski in posvaril pred katastrofalnimi posledicami, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Pojasnil je, da Rusija s pomočjo satelitov zbira informacije o ukrajinski jedrski infrastrukturi. "Vsak kritični incident v energetskem sistemu bi lahko privedel do jedrske nesreče. Tak dan ne sme nikoli nastopiti. Moskva mora to razumeti, to pa je delno odvisno od vaše odločenosti, da pritisnete na agresorja. To so jedrske elektrarne. Biti morajo varne," je dodal.
Slovenski premier bo skupščino nagovoril v petek. Danes pa ima na programu med drugim sprejem v cerkvi sv. Cirila v New Yorku, kjer se bo srečal s predstavniki slovenske skupnosti.
Zunanja ministrica Tanja Fajon se je v torek ob robu zasedanja 79. Generalne skupščine ZN udeležila večerje, ki jo je za kolege iz EU priredil državni sekretar ZDA Antony Blinken. Največ časa so namenili pogovoru o Ukrajini in krepitvi spopadov v Libanonu.
Udeleženci večerje so izrazili popolno podporo obrambi Ukrajine pred rusko agresijo. Poleg zunanjih ministrov držav članic EU se je večerje udeležil tudi novi zunanji minister Ukrajine Andrij Sibiha, prav tako tudi generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg in visoki predstavnik EU za zunanjo politiko Josep Borrel.
Sibiha je poudaril, da je strateški cilj skupen, to je zagotoviti trajno in pravično premirje, spoštovanje mednarodnega prava in ustanovne listine ZN, poročajo diplomatski viri. Dejal je, da bo predsednik Volodimir Zelenski v četrtek v Washingtonu ameriškemu predsedniku Joeju Bidnu predstavil svoj načrt za zmago, ki ni nadomestilo za njegovo formulo za mir, ampak naj bi izvedba načrta okrepila pogajalski položaj Ukrajine.
Govorili so tudi o Libanonu, glede katerega ZDA verjamejo, da je diplomatska rešitev še vedno mogoča, in intenzivno delajo za zaustavitev spopadov med Izraelom in Hezbolahom. Enako je Blinken zagotovil tudi glede Gaze.
O Libanonu bo imel Varnostni svet ZN danes izredno zasedanje na zahtevo Francije, vodila pa ga bo ministrica Fajon. Ta se je v torek tudi sestala z libanonskim zunanjim ministrom Abdalahom Bou Habibom in pri tem obsodila izraelske napade na Libanon ter vpletene strani pozvala k zadržanosti, spoštovanju mednarodnega prava ter zaščiti civilistov.
Fajon bo zasedanje o položaju na Bližnjem vzhodu vodila tudi v petek.