Hamas zagrozil s smrtjo talcev v primeru novih napadov v Gazi

21.05 V Varnostnem svetu ZN pozivi za zavarovanje in uničenja kemičnega orožja v Siriji

Visoka predstavnica ZN za razorožitev Izumi Nakamitsu je na današnjem zasedanju Varnostnega sveta ZN o Siriji pohvalila zavezo novih oblasti za sodelovanje z Organizacijo za prepoved kemičnega orožja (OPCW) in rešitev vseh odprtih vprašanj. O tem so govorili tudi veleposlaniki držav članic Varnostnega sveta.

Vršilka dolžnosti veleposlanice ZDA Dorothy Shea je prav tako pozdravila uvodne ukrepe prehodne vlade in OCPW za popolno uničenje kemičnega orožja v Siriji in ureditev vseh drugih vprašanj v zvezi s programom kemičnega orožja strmoglavljenega režima Bašarja al Asada. "Imamo zgodovinsko priložnost, da razkrijemo in uničimo vse preostalo kemično orožje," je dejala.

Zunanji minister Sirije Asad Hasan al Šibani je mednarodno skupnost že prej pozval, da bodo pri tem potrebovali pomoč in OPCW jo je pripravljena zagotoviti. "OPCW in sirske oblasti že delajo v tej smeri," je dejala Nakamitsu in napovedala skorajšnji obisk ekipe strokovnjakov OPCW v Damasku.

Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija se je pohvalil, da je bila njegova država, ki je sicer dolga leta podpirala Asadov režim in kamor se je nekdanji predsednik po porazu v državljanski vojni zatekel, ključna za pristop Sirije h Konvenciji o prepovedi kemičnega orožja leta 2013. "Podpiramo vsa prizadevanja za reševanje odprtih vprašanj," je dejal, a vseeno izrazil dvom, da bo OPCW sposobna opraviti svoje delo na nepristranski način.

"Karkoli bo OPCW ugotovila, ne bo uživalo zaupanje mednarodne skupnosti, glede na nezanesljiv položaj v državi pa iskanje kemičnega orožja ni prioriteta in ne smemo vztrajati pri tej temi," je dejal Nebenzija.

"Slovenija ponovno izraža trdno podporo delu OPCW v Siriji in verjamemo, da lahko le multilateralni pristop s Konvencijo o prepovedi kemičnega orožja in OPCW prepreči prihodnjo uporabo kemičnega orožja in kaznuje odgovorne za napade s tem orožjem v Siriji in drugje," pa je dejala namestnica veleposlanika Saša Jurečko.

Ponovila je odločno obsodbo uporabe kemičnega orožja in trdno prepričanje Slovenije, da je potrebno takšna dejanja kaznovati. Izrazila je zaskrbljenost, da v Siriji morda še obstajajo objekti za proizvodnjo kemičnega orožja, vendar pa je Slovenija zadovoljna, da se odpirajo poti za popolno uresničevanje določil Konvencije o prepovedi kemičnega orožja.

20.45 Ob pozivih k ustavitvi spopadov v Siriji nove operacije 

Nove oblasti v Damasku so danes napovedale, da bodo sprožile varnostno operacijo v mestu Kardaha na zahodu Sirije, rojstnem kraju strmoglavljenega predsednika Bašarja Al Asada, medtem ko se drugod v provinci Latakija nadaljujejo spopadih med sirskimi silami in Asadu zvestimi borci. Združeni narodi, Rusija in Iran so pozvali k ustavitvi spopadov.

"Naše sile bodo začele usmerjene in natančne operacije proti pripadnikom nekdanjega režima, ki so izdali naše sile in rojake v mestu Kardaha," je dejal vir sirskega obrambnega ministrstva, ki ga navaja sirska tiskovna agencija Sana.

Nevladni Sirski observatorij za človekove pravice s sedežem v Londonu je medtem sporočil, da je bilo v dveh dneh spopadov v provincah Tartus in v Latakija, ki je središče alavitske manjšine, katere član je tudi Asad, ubitih okoli 230 ljudi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ob tem je še sporočil, da so sirske varnostne sile v več okrožjih usmrtile 134 civilistov, pripadnikov alavitske manjšine. Med njimi je bilo najmanj 13 žensk in pet otrok.

Odposlanec Združenih narodov za Sirijo Geir Pederse je izrazil zaskrbljenost zaradi poročil o spopadih, še posebej pa zaradi poročil o civilnih žrtvah. "Vse strani bi se morale vzdržati dejanj, ki bi lahko še bolj zaostrile napetosti in konflikt, povečale trpljenje prizadetih skupnosti, destabilizirale Sirijo ter ogrozile verodostojno in vključujočo politično tranzicijo," je poudaril po poročanju AFP.

Tudi Rusija, zaveznica Asada, je pozvala k zmanjšanju napetosti. Sirsko vodstvo je pozvala k čimprejšnjemu končanju prelivanja krvi. Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je še izrazila pripravljenost Moskve, da usklajuje prizadevanja za zmanjšanje napetosti.

Iransko zunanje ministrstvo pa je izrazilo nasprotovanje nasilju, pobijanju in škodovanju nedolžnim Sircem ter izpostavilo, da z nasiljem tlakujejo pot širjenju nestabilnosti v regiji. Tudi Turčija je opozorila, da je ogrožen mir v Siriji in regiji.

Gre za najbolj silovite spopade v Siriji od padca Asadovega režima. Ta je Siriji vladal več kot dve desetletji, nato pa je decembra lani iz Sirije pobegnil v Rusijo, potem ko so uporniki pod vodstvom islamistov zavzeli prestolnico Damask in prevzeli oblast.

Od takrat si nove sirske oblasti prizadevajo ponovno vzpostaviti red in varnost v državi, ki po več kot 13 letih državljanske vojne ostaja razdejana in razdeljena.

15.33 Delegacija Hamasa v Kairo na pogovore o podaljšanju prekinitve ognja v Gazi

Delegacija palestinskega gibanja Hamas je danes prispela v Kairo, kjer se bodo v soboto sestali z egiptovskimi uradniki na pogajanjih o podaljšanju prekinitve ognja v Gazi, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Izrael želi podaljšanje prve faze dogovora, Hamas pa vztraja pri začetku druge faze in umiku izraelskih sil iz Gaze.

"Delegacija se bo v soboto sestala z egiptovskimi uradniki, s katerimi bo razpravljala o najnovejših dogodkih, ocenila napredek pri izvajanju sporazuma o prekinitvi ognja in obravnavala zadeve, povezane z začetkom druge faze dogovora," je za AFP povedal eden od predstavnikov Hamasa.

Palestinsko gibanje vztraja pri zahtevi po začetku druge faze sporazuma, ki predvideva popoln umik izraelskih sil, prekinitev blokade Gaze in finančno podporo na podlagi načrta, o katerem so se ta teden v Kairu dogovorili predstavniki arabskih držav.

Arabski voditelji so v torek sprejeli načrt egiptovskih oblasti za povojno obnovo Gaze, ki naj bi ga danes na zasedanju v Savdski Arabiji predvidoma podprli tudi zunanji ministri 57-članske Organizacije za islamsko sodelovanje (OIC), navaja AFP.

S tem so arabske države zavrnile ideje ameriškega predsednika Donalda Trumpa, v skladu s katerimi bi ZDA prevzele Gazo in jo spremenile v riviero Bližnjega vzhoda, okoli dva milijona Palestincev pa bi izselili v sosednje arabske države.

Odposlanec ZDA za Bližnji vzhod Steve Witkoff je danes pozdravil egiptovski načrt kot "prvi korak v dobri veri" in izrazil prepričanje, da je Trumpu uspelo spodbuditi druge akterje na Bližnjem vzhodu, da predstavijo svoje proaktivne predloge glede Gaze.

State Department je medtem sporočil, da načrt ne izpolnjuje Trumpovih zahtev, predsednik ZDA pa je ob tem v četrtek na družbenem omrežju Truth Social zagrozil Hamasu in gibanje pozval, naj takoj izpusti vse talce, saj bo v nasprotnem primeru sledil pekel.

Načrtu arabskih držav nasprotuje tudi Izrael. Tamkajšnje oblasti zahtevajo, naj Hamas privoli v podaljšanje prve faze prekinitve ognja, ki se je iztekla v soboto, in grozijo s ponovnim začetkom vojne, če gibanje ne bo izpustilo novih talcev.

Da bi pritisnil na palestinsko gibanje, je Izrael v nedeljo zaustavil dostave humanitarne pomoči v Gazo, kar je spodbudilo številna opozorila in obsodbe po vsem svetu. V Gazi sicer ostaja 58 izraelskih talcev, med katerimi je več kot 30 že mrtvih.

13.48 V spopadih med Asadovimi privrženci in varnostnimi silami v Siriji ubitih več kot 120 ljudi

V spopadih med varnostnimi silami in oboroženimi borci, zvestimi nekdanjemu predsedniku Bašarju Al Asadu, je bilo ubitih prek 120 ljudi, več deset pa ranjenih, je danes sporočil Sirski observatorij za človekove pravice.

Observatorij s sedežem v Združenem kraljestvu je danes sporočil, da so varnostne sile usmrtile 52 pripadnikov alavitske manjšine, poročajo tuje tiskovne agencije. Ob tem je bilo v spopadih po njihovih podatkih do zdaj ubitih 36 pripadnikov varnostnih sil, 32 oboroženih borcev, zvestih nekdanjemu Asadovemu režimu, in štirje civilisti. Skupno število smrtnih žrtev je tako naraslo na 124.

Spopadi med sirskimi varnostnimi silami in Asadovimi privrženci so izbruhnili v torek v obalni provinci Latakija na zahodu države. Ta velja za središče alavitske manjšine, ki ji pripada tudi nekdanji sirski predsednik.

Nove sirske oblasti so ob tem danes oznanile podaljšanje policijske ure in omejitev gibanja v provincah Latakija in Tartus. Tamkajšnje lokalne oblasti so sporočile, da bo policijska ura veljala do sobote dopoldan v času "varnostnih operacij, usmerjenih proti ostankom prejšnjega režima".

Gre za najbolj silovite spopade v Siriji od padca režima nekdanjega predsednika Asada. Ta je Siriji vladal več kot dve desetletji, nato pa je decembra lani iz Sirije pobegnil v Rusijo, potem ko so uporniki pod vodstvom islamistov zavzeli prestolnico Damask in prevzeli oblast.

Od takrat si nove sirske oblasti prizadevajo ponovno vzpostaviti red in varnost v državi, ki po več kot 13 letih državljanske vojne ostaja razdejana in razdeljena.

Na dogajanje v Siriji se je danes odzvala njena severna soseda Turčija. "Takšne provokacije ne smejo postati grožnja miru v Siriji in naši regiji," je na omrežju X sporočil tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Oncu Keceli. "Nasprotujemo vsem ukrepom, ki so usmerjeni proti pravici sirskega ljudstva, da živi v miru in blaginji. Turčija bo še naprej podpirala sirsko ljudstvo in nove sirske oblasti," je dodal.

13.34 UNRWA: Izraelske operacije na Zahodnem bregu nakazujejo na aneksijo

Operacije izraelske vojske na Zahodnem bregu vse bolj ustrezajo viziji o nasilni priključitvi palestinskih ozemelj, je danes sporočila agencija ZN za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA). Izraelske sile so konec januarja sprožile obsežno operacijo na zasedenem Zahodnem bregu, razdejale več naselij in razselile več deset tisoč ljudi.

"Vedno bolj nas skrbi, da se realnost, ki se ustvarja na terenu, ujema z vizijo priključitve Zahodnega brega. Gre za položaj brez primere, tako s humanitarnega kot širšega političnega vidika," je povedal vodja operacij za Zahodni breg pri UNRWA Roland Friedrich.

Izraelske sile sicer redno izvajajo racije na Zahodnem bregu, ki ga nezakonito zasedajo od leta 1967. Vendar pa je tokratna operacija, ki se je začela kmalu po dogovoru o prekinitvi ognja v Gazi 19. januarja, že zdaj najdaljša v zadnjih dveh desetletjih, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Friedrich je dodal, da je bilo z domov nasilno pregnanih približno 40 tisoč Palestincev. Begunska taborišča so v večji meri izpraznjena, njihovi prebivalci pa s težavo iščejo zasilne nastanitve. Predstavnik UNRWA je opozoril tudi na obsežno uničevanje infrastrukture in bivališč.

Operacija izraelskih sil je bila od začetka v glavnem osredotočena na begunska taborišča Dženin, Tulkarem in Nur Šams, kasneje pa so jo razširili tudi na druge dele Zahodnega brega. UNRWA ob tem opozarja, da Izraelci vse pogosteje zasedajo kraje, ki bi jih morala nadzorovati Palestinska uprava.

Izraelski obrambni minister Izrael Kac je nedavno dejal, da bodo izraelski vojaki v begunskih taboriščih na Zahodnem bregu ostali več mesecev, pri čemer se je skliceval na "operacije za preprečevanje terorizma". Skrajno desni finančni minister Bezalel Smotrič, ki prebiva v enem od številnih nezakonitih izraelskih naselbin na Zahodnem bregu, pa je napovedal "izraelsko suverenost" nad deli palestinskih ozemelj še v letošnjem letu.

Po besedah Friedricha bodo imele takšne operacije verjetno daljnosežne travmatične učinke na Palestince, kar bi lahko kasneje privedlo tudi do pospešene radikalizacije. Izpostavil je tudi spodkopavanje legitimnosti Palestinske uprave.

7.25 Hamas zagrozil s smrtjo talcev v primeru novih napadov v Gazi

Palestinsko islamistično gibanje Hamas je v četrtek opozorilo, da bi lahko preostali talci umrli, če bo Izrael na območju Gaze izvajal nove napade. Tiskovni predstavnik Hamasa Abu Obaida je ob tem v video nagovoru Izraelu pripisal odgovornost za smrt talcev in nespoštovanje sporazuma o prekinitvi ognja v Gazi, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Poudaril je, da bi lahko ob kakršnemkoli stopnjevanju agresije proti Palestincem umrli tudi tisti talci, ki so še vedno v Gazi.

Po podatkih Izraela Hamas v Gazi še vedno zadržuje 24 talcev in 35 trupel ljudi, ki so jih palestinski borci zajeli med vdorom v Izrael 7. oktobra lani.

Hamas je kritičen tudi do groženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je gibanje v sredo pozval, naj takoj izpusti vse talce, saj da bo v nasprotnem primeru sledil pekel. Po oceni gibanja te grožnje "zapletajo stvari glede sporazuma o prekinitvi ognja" in spodbujajo Izrael, da se izogiba svojim obveznostim.

Izraelska vlada želi, da bi Hamas privolil v podaljšanje prve faze prekinitve ognja, ki se je iztekla v soboto, in grozi s ponovnim začetkom vojne, če gibanje ne bo izpustilo novih talcev. Hamas zavrača podaljšanje prve faze in želi preiti na drugo, ki predvideva izpustitev preostalih izraelskih talcev in umik izraelske vojske iz Gaze.

Izrael pred drugo fazo premirja s Hamasom zahteva tudi popolno demilitarizacijo enklave, vendar Hamas razorožitev zavrača.

Da bi pritisnil na gibanje, je Izrael po izteku prve faze sporazuma o prekinitvi ognja s Hamasom v nedeljo ustavil dostavo humanitarne pomoči v Gazo, češ da je ta postala postala glaven vir prihodkov skupine. Ta meni, da gre pri tem za izsiljevanje.

Novice "Zavračamo pozive k prisilnemu izseljevanju"

Novice 50 milijard evrov za obnovo Gaze: več sto tisoč novih domov, letališče in pristanišče

Novice Najbolj siloviti spopadi od strmoglavljenja Bašarja al Asada