Petek, 12. 1. 2024, 11.05
10 mesecev, 3 tedne
98. dan vojne v Izraelu
Realna bojazen, da bi se po napadu razplamtel še konflikt z Iranom
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,25
"Ne iščemo konflikta z Iranom. Ne želimo dodatne eskalacije razmer in ne vidimo razloga, da bi se zaostrile bolj kot v zadnjih dneh," je danes za ameriško televizijsko mrežo MSNBC povedal tiskovni predstavnik Sveta ZDA za nacionalno varnost John Kirby.
ZDA kljub napadom na jemenske hutije, ki jih podpira Iran, ne iščejo konflikta z Iranom, je danes sporočila Bela hiša.
20.05 Guterres proti zaostritvi razmer na območju Rdečega morja
20.02 Izrael: Talci v Gazi bodo prejeli zdravila
19.00 ZDA kljub napadom na hutije ne želijo konflikta z Iranom
18.58 Hutiji z dodatnimi grožnjami ZDA in Veliki Britaniji
15.52 V protiteroristični operaciji aretirali osebe, povezane s Hamasom
15.51 Po ameriških in britanskih napadih v Jemnu množični protesti
15.47 Arabske države po napadih na Jemen zaskrbljene zaradi vse večjih napetosti v regiji
12.20 WHO: Bolnišnica Al Šifa obnovila del dejavnosti
11.05 Izrael na ICJ zavrača očitke o genocidu v Gazi
20.05 Guterres proti zaostritvi razmer na območju Rdečega morja
Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je danes vse strani pozval, naj ne stopnjujejo že tako nestabilnih razmer na območju Rdečega morja, potem ko sta vojski ZDA in Velike Britanije ponoči napadli položaje jemenskih hutijev, je sporočil njegov tiskovni predstavnik Stephane Dujarric.
"Generalni sekretar nadalje poziva vse vpletene strani, naj v interesu miru in stabilnosti v Rdečem morju in širši regiji ne zaostrujejo dodatno razmer," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Dujarric.
Ob tem je prvi mož ZN hutije pozval k spoštovanju resolucije Varnostnega sveta ZN, ki zahteva takojšen konec napadov na tovorne ladje v Rdečem morju, države članice ZN pa k spoštovanju mednarodnega prava pri obrambi teh ladij, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
Ameriška in britanska vojska sta preteklo noč izvedli napade na cilje v Jemnu, ki so pod nadzorom hutijev. Predsednik ZDA Joe Biden je sporočil, da je napade ukazal osebno, britanski premier Rishi Sunak pa jih je označil za samoobrambne, potrebne in sorazmerne.
Napadi s kopnega in iz zraka, v katerih naj bi umrlo pet ljudi, so bili odgovor na napade hutijev na tovorne ladje v Rdečem morju. Jemenski uporniki te izvajajo v znak podpore Palestincem v Gazi, kjer Izrael že več kot tri mesece vodi silovito ofenzivo.
20.02 Izrael: Talci v Gazi bodo prejeli zdravila
Izraelske oblasti so se s Katarjem dogovorile, da bodo talci, ki jih je palestinsko islamistično gibanje Hamas zajelo med napadom na Izrael 7. oktobra, prejeli zdravila, so danes sporočili z urada izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. Podrobnosti dogovora ob tem niso razkrili.
Pred tem je izraelski Forum družin talcev in pogrešanih objavil poročilo, v katerem je zapisal, da so talci slabega zdravja, nekateri zaradi poškodb, spet drugi pa zaradi bolezenskih zapletov. Tiskovni predstavnik izraelske vlade Ejlon Levi pa je opozoril, da se talcem čas izteka, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Med napadom Hamasa na cilje v Izraelu 7. oktobra so borci gibanja zajeli približno 250 talcev. Po več izmenjavah za Palestince, zaprte v izraelskih zaporih, jih je v ujetništvu še nekaj več kot 130. Izrael sicer trdi, da jih je bilo 25 že ubitih.
Po napadu Hamasa je Izrael v Gazi sprožil silovito ofenzivo. Število smrtnih žrtev med Palestinci v enklavi po zadnjih podatkih tamkajšnjega ministrstva za zdravje znaša 23.708, še okoli deset tisoč ljudi pa je pogrešanih.
19.00 ZDA kljub napadom na hutije ne želijo konflikta z Iranom
ZDA kljub napadom na jemenske hutije, ki jih podpira Iran, ne iščejo konflikta z islamsko republiko, je danes sporočila Bela hiša. ZDA in Velika Britanija so v četrtek napadle položaje hutijskih upornikov, ki v zadnjem času vse pogosteje izvajajo napade na mednarodni ladijski promet v Rdečem morju.
"Ne iščemo konflikta z Iranom. Ne želimo dodatne eskalacije razmer in ne vidimo razloga, da bi se zaostrile bolj kot v zadnjih dneh," je danes za ameriško televizijsko mrežo MSNBC povedal tiskovni predstavnik Sveta ZDA za nacionalno varnost John Kirby.
"Sicer pa se dobro zavedamo, da Iran podpira hutije. Vemo, da jim dobavlja rakete in brezpilotne letalnike, ki jih uporabljajo za napade na mednarodni ladijski promet. Jasno smo povedali, da bi moral Iran to podporo ustaviti," je dodal.
Hutiji napade na ladje v Rdečem morju izvajajo iz solidarnosti s Palestinci, ki več kot tri mesece trpijo pod izraelsko ofenzivo. Ob tem poudarjajo, da bodo napade nadaljevali, in dodajajo, da so tudi interesi ZDA in Velike Britanije zdaj postali legitimni cilji za njihove sile.
"Američani in Britanci naj ne verjamejo, da se bodo izognili kazni naših oboroženih sil. Veselje agresorjev ne bo dolgo," je danes sporočil vrhovni politični svet hutijev. Kirby pa je jemenske upornike posvaril, naj se ne odzovejo na nedavne napade Velike Britanije in ZDA.
Poleg tega so oblasti v Washingtonu danes napovedale sankcije proti dvema podjetjema v Hongkongu in Združenih arabskih emiratih, ki naj bi po navedbah ameriškega finančnega ministrstva v sodelovanju s finančnim posrednikom hutijev Saidom al Džamalom trgovali z iranskim blagom.
"Prihodki od prodaje omenjenega blaga služijo za podporo hutijem in njihovim nenehnim napadom na mednarodni ladijski promet v Rdečem morju in Adenskem zalivu," je sporočilo finančno ministrstvo ZDA.
18.58 Hutiji z dodatnimi grožnjami ZDA in Veliki Britaniji
Interesi ZDA in Velike Britanije so po njihovih nočnih napadih na Jemen postali legitimni cilji oboroženih sil gibanja, so danes sporočili uporniški hutiji. Že pred tem so hutiji zagrozili, da napadi ne bodo ostali brez odgovora, in dodali, da bodo še naprej napadali ladje v Rdečem morju.
"Američani in Britanci naj ne verjamejo, da se bodo izognili kazni naših oboroženih sil. Veselje agresorjev ne bo dolgo. Vsi ameriško-britanski interesi so postali legitimni cilji jemenskih oboroženih sil," je po poročanju francoske tiskovne agencija AFP sporočil vrhovni politični svet hutijev.
Ameriška in britanska vojska sta preteklo noč izvedli več napadov na cilje v Jemnu. Ameriške letalske sile so z britanskimi zavezniki napadle več kot 60 položajev hutijev na 16 lokacijah. Ciljali naj bi skladišča s strelivom, poveljniška središča, raketne sisteme in radarje zračne obrambe.
Napadi s kopnega in iz zraka, v katerih naj bi umrlo pet ljudi, se bili odgovor na napade hutijev na trgovske ladje v Rdečem morju. Jemenski uporniki te izvajajo v znak podpore Palestincem v Gazi, kjer Izrael že več kot tri mesece vodi silovito ofenzivo.
15.52 Osebe, aretirane v protiteroristični operaciji na Danskem, povezane s Hamasom
Osumljenci, ki so jih na Danskem aretirali med decembrsko protiteroristično operacijo, so povezani s palestinskim islamističnim gibanjem Hamas, je danes sporočila danska policija. V operaciji so sredi decembra aretirali več ljudi, tri osebe, ki so trenutno v priporu, pa policija sumi načrtovanja terorističnega napada.
"Preiskave so pokazale, da je primer povezan s Hamasom," je danes na sodni obravnavi v Köbenhavnu povedal tožilec Anders Larsson. Njegovo izjavo je pozneje potrdil tudi tiskovni predstavnik danske policije, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
V protiteroristični operaciji 14. decembra je danska policija aretirala več ljudi. Trenutno so trije v priporu, med njimi dve mlajši ženski in 58-letni moški, ki jih policija sumi načrtovanja terorističnega napada. Skupno naj bi pri načrtovanju napada po navedbah policije sodelovalo sedem ljudi.
Danski organi pregona o aretacijah doslej niso podali veliko informacij. Urad izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja pa je že na dan aretacij poročal o povezavah s Hamasom. Istega dne so tri domnevne člane Hamasa aretirali tudi v Berlinu in Rotterdamu.
15.51 Po ameriških in britanskih napadih v Jemnu množični protesti
Na tisoče Jemencev se je danes v znak protesta proti ameriškim in britanskim nočnim napadom na hutijske cilje v državi podalo na ulice prestolnice Sana. Demonstranti so med drugim vzklikali, da jim napadi ne bodo odvzeli poguma, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Jemenska televizija Al Masirah, povezana s hutiji, je prikazala posnetke na tisoče ljudi, ki so se zbrali na ulicah Sane. Vzklikali so, da jim napadi niso in ne bodo odvzeli poguma, tudi če bo to pomenilo svetovno vojno.
Poleg Sane, ki jo nadzorujejo hutiji, naj bi demonstracije potekale tudi v kraju Sada na severu države, ki velja za trdnjavo jemenskih upornikov, navaja dpa.
Ameriška in britanska vojska sta preteklo noč izvedli napade na cilje v Jemnu, ki so pod nadzorom hutijev. Kmalu zatem je predsednik ZDA Joe Biden sporočil, da je napade ukazal osebno. Britanski premier Rishi Sunak je operacije označil za samoobrambne, potrebne in sorazmerne.
Napadi iz kopnega in zraka, v katerih naj bi umrlo pet ljudi, se bili odgovor na napade hutijev na trgovske ladje v Rdečem morju. Jemenski uporniki te izvajajo v znak podpore Palestincem v Gazi, kjer Izrael že več kot tri mesece vodi silovito ofenzivo.
ZDA so se sicer od izbruha vojne med Izraelom in Hamasom 7. oktobra lani izogibale neposrednim napadom na Jemen, ki ga v veliki meri nadzirajo hutiji s podporo Irana. Washington namreč ni želel razširiti konflikta po regiji ali povečati napetosti.
15.50 Španija se ne namerava pridružiti morebitni operaciji EU v Rdečem morju
Španija ne bo sodelovala v morebitni pomorski operaciji Evropske unije za zaščito ladij pred napadi uporniških hutijev v Rdečem morju, je danes sporočila španska obrambna ministrica Margarita Robles. Nemčija medtem podpira takšno misijo. Prihodnji teden naj bi v Bruslju razpravljali o načrtu za vzpostavitev operacije.
"Ne vemo še, ali bo Evropska unija izvedlo to misijo, če pa jo bo, Španija v njej ne bo sodelovala, saj že sodeluje v 17 misijah," je povedala ministrica.
Nemčija na drugi strani podpira misijo v Rdečem morju. "Ker se mandat za to misijo še vedno dokončno usklajuje, še ne morem podati končnih izjav o morebitnih ukrepih, ki bodo nato sprejeti, in nadaljnjih podrobnostih," je dejal tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva v Berlinu.
Evropski diplomati so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejali, da bodo predvidoma v torek razpravljali o načrtu za vzpostavitev pomorske operacije za zaščito ladij v Rdečem morju pred napadi hutijev. Podrobnosti morebitne misije EU morajo še doreči. Predlog, o katerem se v Bruslju sicer razpravlja že več tednov, je bil oblikovan pred četrtkovimi napadi ameriških in britanskih sil na Jemen.
Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa bo srečanje na ravni zunanjih ministrov EU 22. januarja. Med drugim bodo razpravljali o morebitni pridružitvi ameriški pobudi za varovanje ladij v Rdečem morju. Pričakujejo, da bi se lahko končno odločitev o zagonu operacije sprejelo v februarju.
Bruselj bi operacijo lahko vzpostavil po vzoru ZDA in zaveznic, ki so decembra za zaščito ladij v Rdeče morje že poslale bojne ladje. EU je sprva preučevala možnost napotitve bojnih ladij v Rdeče morje v okviru svoje protipiratske misije Atalanta, ki deluje v Indijskem oceanu, vendar je Španija tej zamisli nasprotovala.
Italijanski vladni viri so medtem sporočili, da ZDA Italije ni zaprosila za sodelovanje pri napadih na oporišča hutijev v Jemnu. Je pa Italijo zaprosila za podpis skupne izjave z zavezniškimi državami, s katero se podpisnice zavezujejo k nadaljnji zaščiti pomorskih poti, ki pa je vlada v Rimu ni podpisala, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.
15.47 Arabske države po napadih na Jemen zaskrbljene zaradi vse večjih napetosti v regiji
Po ameriških in britanskih napadih na hutijske cilje v Jemnu je več arabskih držav izrazilo zaskrbljenost zaradi vse večjih napetosti v regiji. Jordanija in Oman sta opozorila, da bi izraelska ofenziva v Gazi lahko v konflikt potegnila celotno regijo, skupaj s Savdsko Arabijo pa so pozvali k deeskalaciji napetosti.
Jordanski zunanji minister Ajman Safadi je opozoril, da bo Izrael s svojo agresijo v Gazi celotno regijo potegnil v konflikt. Mednarodno skupnost je pozval, naj se odloči, ali si bo prizadevala za ustavitev vojne v Gazi ali pa bo dovolila širjenje konflikta v regiji, ki bi po njegovem mnenju lahko ogrozil svetovno varnost, poroča katarska televizija Al Jazeera.
"Tel Aviv poskuša odpreti nove fronte in vanje pritegniti Zahod, da bi podaljšal politično kariero izraelskega premierja in uresničil agendo radikalnih ministrov v izraelski vladi," je še dodal.
Tudi omansko zunanje ministrstvo je opozorilo na širjenje konflikta v Gazi. "Obsojamo, da se zavezniki zatekajo k vojaškim ukrepom, medtem ko Izrael vztraja v svoji brutalni vojni brez kakršnekoli odgovornosti," je še dodalo.
Zaskrbljenost je izrazila tudi Savdska Arabija in pozvala k zmanjšanju napetosti, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Savdska Arabija sicer mednarodno priznani jemenski vladi že več let nudi oporo v njenem boju z uporniškimi hutiji.
Ameriška in britanska vojska sta preteklo noč izvedli več napadov na cilje v Jemnu. Kot je sporočilo ameriško vojno letalstvo, so v napadih z britanskimi zavezniki napadli več kot 60 položajev hutijev na 16 lokacijah. Ciljali naj bi skladišča s strelivom, poveljniška središča, raketne sisteme in radarje zračne obrambe.
Hutije so Američani in Britanci s kopnega in iz zraka napadli v odgovor na njihove napade na ladje v Rdečem morju. V napadih je bilo ubitih pet borcev uporniškega gibanja, še šest pa je bilo ranjenih.
12.20 WHO: Bolnišnica Al Šifa obnovila del dejavnosti
Al Šifa, nekdaj največja delujoča bolnišnica v Gazi, ki so jo izraelske sile v napadih močno poškodovale, nato pa zasedle, je obnovila del dejavnosti. To je danes sporočila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), potem ko so njeni uslužbenci v četrtek po dveh tednih dosegli zdravstveno ustanovo.
WHO je bolnišnici dobavila nujno potrebno medicinsko opremo in gorivo, je na družbenem omrežju X zapisal generalni direktor agencije ZN Tedros Adhanom Ghebreyesus.
V bolnišnici, ki jo je WHO novembra opisala kot območje smrti, trenutno deluje 60 uslužbencev, ki imajo za pomoč civilistom na voljo 40 postelj, urgentni oddelek, štiri operacijske dvorane, med drugim pa ponujajo tudi osnovne ginekološke in radiološke storitve, je dodal Tedros.
Konvoj WHO je bolnišnici na severu palestinske enklave dobavil 9.300 litrov goriva in opremo, s katero bodo lahko zdravili tisoč poškodovancev in sto dializnih pacientov, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
WHO je nameravala Al Šifo in druge bolnišnice na severu obiskati še prej, a je poti konvojev odpovedala zaradi varnostnih skrbi.
Izrael je med več kot tri mesece trajajočo ofenzivo v Gazi večkrat ciljal bolnišnice z izgovorom, da jih palestinsko islamistično gibanje Hamas uporablja za poveljniške centre.
Pred evakuacijo Al Šife je WHO opozarjala na kopičenje trupel v zdravstveni ustanovi, ki je zaradi izraelske blokade ostala brez goriva in posledično brez elektrike. Med številnimi žrtvami so posledično bili tudi nedonošenčki.
11.05 Izrael na ICJ zavrača očitke o genocidu v Gazi
Izrael je danes, drugi dan javne obravnave tožbe Južne Afrike na Meddržavnem sodišču (ICJ), zavrnil očitke o kršitvi konvencije ZN o preprečevanju genocida med vojno v Gazi. Izraelski pravni predstavniki so se sklicevali na pravico do samoobrambe, sodišče pa pozvali, naj tožbo zavrže, saj da gre za poskus obrekovanja.
"Izrael s svojim delovanjem v Gazi ne želi uničiti ljudstva, temveč zaščititi svoje ljudstvo, ki je napadeno na več frontah," je pred ICJ dejal glavni izraelski odvetnik Tal Becker. Predstavnikom Južne Afrike je očital, da so prvi dan obravnave ignorirali dogodke 7. oktobra lani, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Becker je ob tem povedal, da če so se dogajala genocidna dejanja, so bila usmerjena proti Izraelu, Hamasov oktobrski napad iz Gaze pa označil za največji umor judov po holokavstu, navaja izraelski časnik Haaretz.
Južna Afrika je v četrtek ob začetku obravnave Izraelu očitala, da z napadom Hamasa upravičuje genocidna dejanja v Gazi, in dodala, da je izraelski vojaški odziv prebivalce palestinske enklave pahnil na rob lakote.
Drugi pravni predstavnik Izraela Malcolm Shaw je prav tako zavrnil navedbe tožnikov in opozoril, da bi napačna sodba glede genocida lahko privedla do izgube bistva tega zločina, ki da predstavlja utelešenje zla, navaja katarska televizija Al Jazeera.
Južna Afrika je tožbo na ICJ vložila konec decembra. V njej Izraelu očita kršenje konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida ter izvajanje genocidnih dejanj nad palestinskim ljudstvom v Gazi.
Izrael se je na obtožbe odzval z zgroženostjo in jih zavrnil, v četrtek pa Južno Afriko označil za pravno roko islamističnega palestinskega gibanja Hamas. Tožbo Južne Afrike so kot neutemeljeno zavrnile tudi ZDA. Večina zahodnih držav, vključno s Slovenijo, do zdaj ni oblikovala jasnega stališča.
